Državni svet je danes na izredni videokonferenčni seji glasoval o predlogu veta na novelo zakona o vodah. Veto je predlagala interesna skupina negospodarskih dejavnosti, ki se je pridružila oceni strokovnih združenj in civilne družbe, da novela strokovno ni primerno utemeljena in ne dosega skupnih ciljev celostnega upravljanja voda. Za veto je glasovalo 14 državnih svetnikov, proti pa jih je bilo 19.
Mnenja so se kresala zlasti o vprašanju, ali se s poseganjem v 37. člen zakona o vodah možnost gradnje objektov na vodnem in priobalnem zemljišču širi ali oži. Doslej je namreč lahko vlada z odločitvijo o zožitvi priobalnega pasu ob vodi dovolila tudi povsem zasebno gradnjo, v skladu z novelo pa bi bila na podlagi vodnega soglasja in občinskega ali državnega prostorskega načrta lahko dovoljena gradnja objektov v javni rabi ter enostavnih objektov.
Svetnik Matjaž Gams je v imenu predlagateljev veta poudaril, da so nekaterim členom zakona nasprotovali “najboljši strokovnjaki, kar jih imamo v Sloveniji”. “Stroka pravi, da bo lažje zidati. Vprašanje je, komu verjamete – ministru, ki je sicer strokoven, pameten in kvaliteten posameznik, a vendar je politik. Ali verjamete stroki, ki jo sestavljajo pametni, sposobni ljudje, ki niso politiki, ampak so strokovnjaki, ki celo življenje delajo na vprašanjih vode,” je dejal.
Okoljski minister Andrej Vizjak je spomnil na osnovni namen novele, ki je povečati sredstva za vzdrževanje vodotokov na način, da bi lahko za to namenjali tudi sredstva iz sklada za vode. “Letno bomo imeli okoli 22 milijonov evrov sredstev za vzdrževanje voda, kar je dvakrat do trikrat več kot doslej,” je izpostavil.
“Ta predlog zožuje možnost gradnje na priobalnem zemljišču,” je ponovno zatrdil Vizjak. Dovoljeni bodo le objekti v javni rabi, obenem bo moral imeti vsak objekt na priobalnem zemljišču podlago v prostorsko-izvedbenem aktu občine ali v državnem prostorskem načrtu.
Nekateri državni svetniki so sicer izpostavljali, da bi z odložilnim vetom Vizjaku in stroki dali še eno priložnost, da v dialogu oblikujejo ustreznejši predlog. “Moj glas bo namenjen potrebnemu času za presojo dopolnil in pojasnil,” je dejal svetnik Franjo Naraločnik. S tem bi se tudi izognili referendumu, ki bi nas vrnil na začetku poti, je opozoril Davorin Terčon.
Drugi so izpostavljali, da sprejeti zakon rešuje številne težave občin. “V našem okolju ta sprememba rešuje bistvene težave,” je dejal državni svetnik Srečko Ocvirk. “Zelo me žalosti, da postavljamo pod vprašaj občutek za odgovornost in pravičnost ljudi, ki sedijo v občinskih svetih,” je dejal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Zavrnitev veta je pozdravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Zbornica se namreč strinja z ohranitvijo priobalnih zemljišč v urejeni splošni javni rabi ter podprtostjo odločitev o možnih posegih na ta zemljišča s strokovnimi odločitvami, so sporočili.
Vse bolj verjetno pa je, da bodo državljani o noveli zakona odločali na referendumu. V državni zbor so namreč prispeli podpisi državljanov pod dvema različnima pobudama za referendum o omenjeni noveli. Gibanje Zdrava družba je svoji zahtevi priložilo 33.670 podpisov, v gibanju Za pitno vodo pa so zbrali 9254 glasov podpore.
“Glede na dejstvo, da smo v predpisanem roku sedmih dni – kljub zaprtju države in praznikom, kar je ljudem nedvomno oteževalo sodelovanje pri naši pobudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma – uspeli zbrati zgodovinsko reprezentativno število 33.670 podpisov, verjamemo, da bo v nadaljnjem referendumskem postopku možno zbrati potrebnih 40.000 podpisov ter kasneje zagotoviti potrebni kvorum udeležbe volivk in volivcev na referendumu. Kajti pomlad ljudstva, ki se znova prebuja, je tu,” je v sporočilu za javnost ocenil Gregor Kos iz gibanja Zdrava družba.
“Menimo, da zakon, ki nima podpore strokovne javnosti in ki lahko ima trajne posledice na našo pitno vodo, ni v interesu državljanov Slovenije,” je na novinarski konferenci ob vložitvi podpisov v državni zbor dejal Miha Stegel iz civilne iniciative Danes, ki je del gibanja Za pitno vodo. Barbara Čenčur Curk iz Globalnega partnerstva za vode pa je ponovno izrazila stališče, da se s spremembami 37. člena zakona o vodah dovoljuje več posegov na vodna in priobalna zemljišča.
V strankah Levica in SD so izrazili podporo referendumu. “Ker nam spornega zakona, ki omogoča privatizacijo javnih površin ter ograjevanje in omejevanje dostopa do površinskih voda, ni uspelo ustaviti v parlamentu, zahtevamo, da o tem vprašanju odločajo prebivalke in prebivalcu Slovenije,” so v sporočilu za javnost navedli v Levici, ki podpira gibanje Za pitno vodo.
V SD podobno menijo, da si ljudje zaslužijo, da povedo, “ali pristajajo na ogrožanje naravnih vodnih virov in nižanje že doseženih standardov varovanja slovenskih voda”. Tudi oni so se pridružili iniciativi državljank in državljanov pri zbiranju prvih 2500 podpisov za referendum o zakonu o vodah. Tudi v nadaljnjem postopku so pripravljeni ponuditi civilni družbi svojo terensko infrastrukturo in pomoč pri zbiranju 40.000 podpisov.
