Skupno je bilo v torek hospitaliziranih 277 ljudi, od tega jih je bilo na intenzivni negi 85.

Delež pozitivnih PCR testov je bil v torek 9,2-odstoten. Sicer pa so opravili še 28.151 hitrih antigenskih testov, katerih pozitivne rezultate potrjujejo še s PCR testiranjem.

Pogoj za prehod v zeleno fazo epidemije je, da je sedemdnevno število okužb nižje od 300.

Vlada je strategijo sproščanja protikoronskih ukrepov sprejela 3. decembra lani, sredi silovitega drugega vala epidemije. Kot ključna kriterija za odpravo ukrepov v posameznih fazah epidemije – od najhujše črne do najugodnejše zelene – je določila sedemdnevno povprečje novoodkritih okužb in število hospitaliziranih.

Ob sprejetju strategije sproščanja je bilo sedemdnevno povprečje v državi 1461 okužb, hospitaliziranih pa je bilo 1289 covidnih bolnikov, kar je pomenilo, da je bila Slovenija takrat v najhujši, črni fazi epidemije. Ta nastopi, ko je sedemdnevno povprečje več kot 1350 okužb, hospitaliziranih pa je več kot 1200 covidnih bolnikov.

Nato je vlada 8. januarja dopolnila načrt sproščanja ukrepov, tako da upošteva tudi epidemiološke razmere v posameznih regijah. V nekaterih regijah, ki so že januarja prešle v rdečo fazo epidemije, so lahko posledično prej omilili ukrepe. Rdeča faza sicer na ravni države nastopi, ko sedemdnevno povprečje okužb pade pod 1350, število hospitaliziranih pa pod 1200, kar se je zgodilo 20. januarja.

V oranžno fazo, ko sta tako število okužb kot hospitaliziranih covidnih bolnikov nižja od 1000, je Slovenija prešla 9. februarja. Do prehoda v rumeno fazo, ko je sedemdnevno povprečje okužb pod 600, število hospitaliziranih pa pod 500, je bilo potrebno precej več časa – pogoji so bili izpolnjeni 11. maja. V zeleno fazo pa je Slovenija prešla le 15 dni kasneje.