Kljub decembra 2018 podpisanemu stavkovnemu sporazumu in novembra lani sklenjenemu dogovoru o nujnih ukrepih na področju zdravstva in socialnega varstva oblasti še vedno ne spoštujejo dogovorjenega in rokov za sprejem dokumentov, ki bi vsaj delno pripomogli k začetku nujnega urejanja razmer v zdravstveni negi, so tako pojasnili v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS).
Ob tem so dodali, da je minister za zdravje Janez Poklukar lani obljubil začetek pogovorov in tudi terminski načrt za sprejem kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi, ti naj bi skladno z zagotovili ministra bili sprejeti do konca lanskega avgusta, a se to do danes še ni zgodilo.
Glede vprašanja dviga plačnih razredov zaposlenim so poudarili, da se je ta zgodil zgolj na sekundarnem nivoju in v socialnovarstvenih zavodih, medtem ko je bil primarni nivo v večini prezrt. Zaradi tega so se po njihovem mnenju pojavila nova nesorazmerja in anomalije, ki jih bodo naslovili na pogajanjih po oblikovanju nove vlade.
Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič pa je izpostavila predvsem ključno vlogo sindikatov pri prizadevanjih za izboljšanje delovnih pogojev medicinskih sester in tudi ostalih zdravstvenih delavcev. “Zdravstvenega in socialnega varstva ni brez sodelovanja vseh zaposlenih. Največ lahko prispevamo prav sindikati, ki se intenzivno borimo za sprejem standardnih normativov in ustrezno vrednotenje dela, ki sta temelj vidnosti in dostojanstva tega poklica,” je povedala za STA.
Tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije opozarjajo, da se morajo razmere nujno izboljšati. “Večkrat smo že poudarili in še večkrat bomo: nič o nas brez nas. Za tem trdno stojimo. Stroka zdravstvene in babiške nege je pomemben del zdravstvenega varstva in mora sodelovati na vseh ravneh načrtovanja in odločanja v zdravstvenem sistemu, ne le pri izvajanju aktivnosti. Zato zahtevamo, da se medicinske sestre in babice vključi v zdravstveno politiko ter v razvoj zdravstvenega sistema,” je izpostavila predsednica Monika Ažman.
Zbornica tako kot sindikat poudarja potrebo po sprejetju kadrovskih standardov in normativov, pričakujejo pa tudi sprejem odločitve o pripravi strategije razvoja zdravstvene in babiške nege za obdobje do leta 2030.
Po njihovem mnenju je prav tako nujen sprejem zakona o zdravstveni negi in babištvu. “Ta bo sistemsko in na zakonski ravni uredil področje in dal reguliranemu poklicu medicinske sestre in babice enakopraven položaj z drugimi reguliranimi poklici, kot so zdravnik, zobozdravnik in farmacevt, ki svoj zakon že imajo,” so zapisali.
Opozorili pa so še na nepriznavanje socialne in ženske politike. Ženske namreč predstavljajo kar 85 odstotkov vseh zaposlenih v zdravstveni in babiški negi. Zato v zbornici menijo, da bi bilo treba prilagoditi tudi politiko zaposlovanja in ponuditi bolj prilagodljive urnike dela.
Letošnji mednarodni dan medicinskih sester poteka pod geslom Glas medicinskih sester: vlaganje v zdravstveno nego in spoštovanje pravic medicinskih sester za zagotovitev svetovnega zdravja. 12. maja se je leta 1820 namreč rodila prva medicinska sestra na svetu, humanistka in ustanoviteljica modernega sestrinstva Florence Nightingale. Medicinske sestre ta dan obeležujejo in praznujejo že od leta 1965.