Kot navaja OECD, bo rast slovenskega gospodarstva poganjalo domače povpraševanje. Ob tem se bodo okrepile tudi naložbe, tudi zaradi evropskih sredstev.

Inflacija v Sloveniji se bo po napovedih OECD do leta 2023 krepila. Letos naj bi znašala 1,7 odstotka, prihodnje leto 2,8 odstotka, v 2023 pa tri odstotke. Inflacijo bodo poganjale predvsem visoke cene energentov, nekaj bo prispevala tudi nadaljnja rast plač.

OECD ob izboljšani napovedi sicer Sloveniji svetuje, da bi lahko dolgoročne obete za rast okrepila z rasti bolj prijazno davčno mešanico, in sicer da bi znižala obdavčitev dela, to pa financirala tudi z višjim obdavčenjem nepremičnin, izhaja iz danes objavljene napovedi organizacije s sedežem v Parizu.

Pri tem izpostavljajo, da cepljenje proti covidu-19 v Sloveniji poteka počasi, novembra je bilo precepljenih nekaj več kot polovica prebivalcev. Kljub temu je ponovno odprtje storitvenega sektorja in močno mednarodno povpraševanje v drugem četrtletju letošnjega leta dvignilo gospodarsko aktivnost nad ravni iz časov pred izbruhom pandemije covida-19.

Od takrat rast uvoza presega rast izvoza. Na izvoz predvsem vplivajo težave v mednarodnih dobavnih verigah, zaradi česar so morali dobavitelji avtomobilov konec poletja začasno ustaviti proizvodnjo.

Gospodarsko razpoloženje se je oktobra tretji mesec zapored poslabšalo. Zaradi ponovnega porasta okužb in hospitalizacij bolnikov s covidom-19, je vlada v začetku novembra uvedla nove omejitve, med drugim je skrajšala čas obratovanja gostinskih obratov, navajajo pri OECD.

Stopnja brezposelnosti se je od začetka leta znižala za 1,4 odstotne točke. Stanje na trgu dela je spodbudila močna rast plač v zasebnem sektorju, ki je avgusta 2021 na letni ravni znašala približno šest odstotkov. Pri OECD ob tem navajajo, da je mogoče del močnega povečanja plač pojasniti z delavci, ki so se vrnili na delovno mesto za polni delovni čas.

Fiskalna politika bo prihodnje leto ostala ekspanzivna. Dodatno podporo bodo zagotavljala sredstva iz instrumenta EU za okrevanje in odpornost, ki bodo v obdobju 2021-2026 v povprečju zagotavljala 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na leto za dodatne naložbe, zlasti v zdravstvo ter zeleno in digitalno preobrazbo.

Napovedani fiskalni ukrepi bodo po navedbah OECD skupaj z močnim gospodarstvom zmanjšali proračunski primanjkljaj na pet odstotkov BDP v letu 2022. Kljub velikemu primanjkljaju se bo bruto dolg zmanjšal z uporabo državnih rezerv za odkup državnih obveznic. Leta 2023 bo fiskalna naravnanost postala manj ekspanzivna, pri čemer bo konsolidacija zaradi odprave enkratnih ukrepov predvidoma znašala približno 1,7 odstotka BDP, še izhaja iz poročila OECD.