V Sloveniji se večja podjetja, ki nudijo izdelke in storitve končnim porabnikom, zavedajo pomena spoštovanja potrošniških pravic, ocenjuje predavateljica na ljubljanski ekonomski fakulteti Vesna Žabkar. Konec koncev je to področje pravno urejeno, pomembno je tudi za Evropsko komisijo, ki je denimo novembra lani sprejela novo agendo za potrošnike.

“V zadnjih letih se je skladno s potrošniškimi trendi med slovenskimi podjetji povečalo predvsem zanimanje za trajnostno in družbeno odgovorno potrošnjo ter aktivnosti podjetij, ki jo omogočajo oz. podpirajo,” opaža strokovnjakinja.

Pandemija covida-19 je sicer prinesla nove izzive z dostopnostjo izdelkov in storitev. “Nakupovanje prek spleta ni enostavna izbira za marsikaterega potrošnika, ki mu manjka znanja, oprema ali volja za spletne nakupe. Zmanjšala se je tudi razpoložljivost nekaterih izdelkov in storitev, npr. storitev potovanj in gostinstva,” je spomnila Žabkarjeva. Občutno pa so se povečale težave potrošnikov s spletno prodajo zavajajočih, neučinkovitih, potencialno nevarnih izdelkov, ki so opremljeni z neresničnimi trditvami o koristih za zdravje in izkoriščajo strah potrošnikov oz. njihovo pomanjkljivo znanje na posameznem področju.

“V nasprotju s prej omenjenimi trendi k bolj trajnostni potrošnji je pandemija prinesla tudi večjo uporabo embalaže za enkratno uporabo in kopičenje odpadkov,” je še dodala sogovornica. Zato bo nujno delovanje na različnih ravneh za večje ozaveščanje, izobraževanje in vključevanje potrošnikov.

Več dela za potrošniški center

Da je pandemija covida-19 potrošnike soočila z novimi situacijami in jim povzročila kar nekaj težav, opažajo tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Izpostavili so primere odpovedi letov, rezervacij hotelov in potovanj, storitev turističnih agencij ter raznih dogodkov.

Zaznanih je bilo tudi nekoliko več težav potrošnikov v zvezi s spletnim nakupovanjem pri domačih in še bolj pri tujih ponudnikih blaga in storitev. “Šlo je predvsem za reklamacije tehničnih izdelkov, oblačil, obutve, zavajajočega oglaševanje izdelkov, med pritožbami potrošnikov pa je tudi veliko takih, pri katerih so ti potrošniki čezmejni spletni nakup plačali s plačilnimi karticami, kasneje pa so naleteli na težavo bodisi zaradi nedobave blaga in storitev ali neskladnosti blaga in storitev s pogodbo,” so pojasnili za STA.

Evropska komisija in potrošniške organizacije so v času pandemije zaznale tudi porast prevar in drugih nepoštenih poslovnih praks. Zlonamerno oglaševanje se sicer nanaša predvsem na zaščitne maske, dezinfekcijska sredstva, zdravila in preparate za preprečevanje ali celo zdravljenje okužbe s covidom-19.

Evropski potrošniški center Slovenija, ki potrošnikom pomaga pri reševanju čezmejnih sporov s ponudniki blaga ali storitev iz EU, Norveške in Islandije, je lani obravnaval 1822 zahtev potrošnikov, od tega 1374 potrošniških vprašanj in 448 pritožb. Število obravnavanih vprašanj se je v primerjavi z letom 2019 povečalo za 22 odstotkov, število pritožb pa za 75 odstotkov.

Med pritožbami slovenskih potrošnikov se jih je na okoliščine covida-19 nanašalo 43 odstotkov. Največkrat so se pritožili zaradi odpovedanih letov s strani prevoznikov (25 odstotkov) ali drugih odpovedi pogodb na področju potovanj ali namestitev (21 odstotkov), sledile so pritožbe zaradi blaga z napako oz. neskladnega blaga (14 odstotkov) ter zaradi nedostavljenih izdelkov (12 odstotkov).

V zvezi z goljufijo se je lani na center obrnilo 59 potrošnikov, kar predstavlja tri odstotke vseh vprašanj. Uspešno so rešili 66 odstotkov pritožb potrošnikov, s čimer se slovenski center uvršča med bolj uspešne centre v mreži.

ZPS za cenovno ugodne trajnostne izdelke

Pred naraščanjem rabe plastike za enkratno uporabo v luči epidemije covida-19 svarijo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Maske za enkratno uporabo, nakupi po spletu ter nakupi hrane za s seboj v embalaži za enkratno uporabo so tako rekoč čez noč spodnesli pretekla prizadevanja. “Potrošniki smo hitro pozabili, da zlasti embalaža, zasnovana za enkratno uporabo, ki jo uporabljamo le nekaj minut, ostane v našem okolju tudi do sto let,” so posvarili.

Za trajnostno potrošnjo je nujen dostop do bolj trajnostnih izdelkov in storitev. Dostop do teh mora biti preprost in cenovno ugoden. “Potrošniki imamo enkratno vlogo, da z nakupnimi odločitvami vplivamo na trg in ga spreminjamo. Čas je, da jo izkoristimo,” je izpostavila predsednica ZPS Breda Kutin.

Po podatkih statističnega urada se je količina odpadne embalaže, nastale v slovenskih gospodinjstvih, v zadnjih 10 letih precej povečala, čeprav je rast v zadnjih letih počasnejša. Leta 2018 je slovensko gospodinjstvo v povprečju proizvedlo 146 kilogramov odpadne embalaže, kar je 11 kilogramov več kot leta 2015 in 50 kilogramov več kot leta 2011.

Je pa Slovenija po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat pri recikliranju odpadne plastične embalaže ena izmed bolj učinkovitih držav. Medtem ko so v EU leta 2018 reciklirali manj kot 42 odstotkov nastale odpadne plastične embalaže, je je Slovenija reciklirala 60 odstotkov, s čimer je za Litvo (69 odstotkov) zasedala drugo mesto med članicami unije.

Svetovni dan pravic potrošnikov praznujemo vsako leto 15. marca, v spomin na govor nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja, ki je na ta dan leta 1962 kot prvi voditelj katerekoli države v nagovoru v kongresu spregovoril o potrošnikih in njihovih pravicah. Uradno so dan razglasili leta 1983.