“Od Petrola in tudi od ostalih energetskih podjetij v državi se pričakuje, da smo čim bolje pripravljeni na zimo in poskušamo predvideti vse izzive, s katerimi bi se utegnili soočiti,” je na srečanju z novinarji v petek dejal član uprave Petrola, pristojen med drugim za energijo, logistiko in operativno poslovanje, Jože Bajuk.
Pripravljeni so na nudenje podpore državi v času energetske krize. Družba Geoplin, ki je v 75-odstotni lasti Petrola, je po njegovih besedah pripravljena na dobavo plina, Petrol temu sledi, imajo pa oblikovanih več scenarijev. Če bo država pozimi primorana elektriko zagotavljati tudi s proizvodnjo v plinskih blokih z uporabo kurilnega olja, je Petrol med drugim pripravljen na večjo dobavo goriva prek pristanišča v skladišče Sermin in na povečan prevoz tako po železnici kot z avtocisternami.
Tudi siceršnja oskrba gospodinjstev in podjetij naj bi ostala zanesljiva. Po njegovih besedah gospodinjstva in podjetja iščejo alternative zemeljskemu plinu. Pri gospodinjstvih je to predvsem kurilno olje, pri podjetjih pa poleg kurilnega olja tudi utekočinjeni naftni plin, kjer je to možno.
“Prepričani smo, da sledimo vsem potrebam, teža zime bo pa pokazala, kako se bo ta infrastruktura, ki je pripravljena, dejansko uporabljala. Definitivno smo konstruktiven del tega (priprav države na negotovo zimo, op. p.),” je dejal Bajuk.
Glede oskrbe bencinskih servisov – junija je ob močno povečanem povpraševanju dan pred spremembo regulacije cen pogonskih goriv, ki je prinesla trenutno krepko podražitev, na nekaterih servisih začasno zmanjkalo goriva – Bajuk pravi, da že poznajo navade kupcev in da algoritmi zagotovijo, da je oskrba primerna. “Naša odzivnost je bistveno višja,” zagotavlja. Ozko grlo je sicer predvsem prevoz goriva z vlakom iz Sermina do celinskih skladišč.
Skladišče v Serminu ima zmogljivost 480.000 kubičnih metrov blaga. Letno gorivo tja pripelje okoli 100 tankerjev, pretovor znaša 3,75 milijona kubičnih metrov, je povedal izvršni direktor za logistiko v Petrolu Rok Cizej. Več kot polovico zmogljivosti serminskega skladišča je sicer namenjenih državnim blagovnim rezervam.
Glavni celinski skladišči naftnih derivatov sta v Zalogu in Račah z zmogljivostjo 20.000 oz. 60.000 kubičnih metrov, tja lahko po Cizejevih besedah iz Sermina prepeljejo od štiri do šest vlakovnih kompozicij, na katerih je lahko po milijon litrov goriva, dnevno.
Družba izvaja projekt preobrazbe logistike, v okviru katerega med drugim izboljšujejo izkoriščenost avtocistern pri polnjenja bencinskih servisov in dostavi ter digitalizirajo oskrbo z derivati in plinom.
Embargo na rusko nafto, prepeljano po morju, ki bo začel veljati konec leta, po Bajukovi oceni ne bo bistveno vplival na cene derivatov. Polletno prehodno obdobje namreč omogoča dovolj časa za pripravo. Razlika v ceni pri prevozu nafte iz lokacij, ki so bolj oddaljene kot Črno morje, prek katerega so rafinerije v Sredozemlju, kjer Petrol večinoma kupuje gorivo, večinoma nabavljale surovo nafto, je manjša kot npr. razlika v ceni pri prehodu z dobave zemeljskega plina prek plinovoda na dobavo utekočinjenega plina po morju.
Sredozemske rafinerije sicer po njegovih besedah že prehajajo z ruske na nafto iz drugih virov. Glede dokazovanja izvora pri embargu je Bajuk pojasnil, da bo Petrol dokazoval, iz katere rafinerije bo kupljeno gorivo, rafinerija pa bo dokazovala, iz katere nafte je bilo to gorivo proizvedeno.
Bolj kot embargo bo na cene nafte po njegovi oceni vplivalo gibanje gospodarske aktivnosti, torej morebitna recesija prihodnje leto.
