Premier je danes v DZ odgovarjal na poslanski vprašanji Zvoneta Černača (SDS) in Janeza Žaklja (NSi), ki sta opozorila na nekatere dogovore vlade s posameznimi poklicnimi skupinami, zaradi česar so se po njunih navedbah porušila plačna razmerja, ogrožene pa so tudi javne finance.

“Plačni sistem danes ne deluje zaradi vseh različnih parcialnih dogovorov, ki so jih sprejemale različne vlade,” je na očitke odvrnil Golob. Za to, da enotni plačni sistem ne deluje, je po njegovih besedah veliko razlogov, med njimi tudi ta, da je bil “že v startu sprejet tak, da ni mogel delovati”. Danes pa smo v situaciji, ko je vsaka od poklicnih skupina z njim bolj ali manj nezadovoljna.

Opozoril je, da so v preteklosti različne vlade pri dogovorih s posameznimi poklicnimi skupinami uporabljale različne vatle. Po njegovih besedah obstajajo poklicne skupine, na vrhu so policisti in vojaki, pri katerih je bil indeks rasti med letoma 2015 in 2022 150-odstoten, čisto na dnu pa so funkcionarji, med njimi sodniki.

Ti so bili namreč od leta 2012 ena redkih poklicnih skupin, ki so bili v celoti izpuščeni iz vseh plačnih usklajevanj. Golob je spomnil, da so se od leta 2015 plače javnim uslužbencem realno dvignile za 15 odstotkov, pravosodnim funkcionarjev pa padle za pet odstotkov.

To je bil po njegovih besedah razlog za odločitev o dodatku k sodniškim plačam v višini 600 evrov bruto, torej višini zaostanka za uskladitvijo plač drugih poklicnih skupin. Ob tem je opozoril, da je materialna neodvisnost sodnikov “ključ do tega, da bo sodna veja oblasti dejansko izvajala tisto, kar ji po ustavi gre”.

Poleg tega gre le za začasni dodatek do uveljavitve plačne reforme, v katero bodo zajeti tudi sodni funkcionarji, je poudaril Golob in napovedal, da bo vlada predlog zakona o izplačilu začasnega dodatka obravnavala na četrtkovi seji, potrditi pa ga moral DZ.

Plačna reforma bo zajemala tudi plače voljenih funkcionarjev, a bodo po Golobovih besedah vztrajali, da se bodo te povišale šele s prihodnjim mandatom. “V tem mandatu nihče od voljenih funkcionarjev ne bo dobil povišanja, tudi če bo to v socialnem dialogu sprejeto,” je dejal. S tem želijo po njegovih besedah odpreti strop, da se bodo na naslednjih volitvah za vstop v politiko potegovali še bolj kakovostni kandidati, “ker je to edini način, da bomo politiko dvignili na višji nivo”.

Preostale dogovore z nekaterimi poklicnimi skupinami pa so uresničili zaradi dogovorov preteklih vlad, ki so bili podpisani, a nikoli realizirani, je še pojasnil. Poudaril je, da je vlada pod njegovim vodstvom obudila socialni dialog, ter spomnil na oktobrski dogovor na Ekonomsko-socialnem svetu o uskladitvi plač z inflacijo za 4,5 odstotka. Od teh 611 milijonov evrov pa jih je šlo približno 20 odstotkov za uresničitev dogovorov, ki so jih sprejele prejšnje vlade, je še dejal.

Ponovil je še, da so vsi ti ukrepi upoštevani v proračunu za 2023, s čimer je odgovoril na očitke, da sprejeti dogovori nimajo finančne podlage. Kar pa se tiče proračunskega primanjkljaja, pa je trenutno predvsem energetska kriza tista, ki ga poglablja, je dejal. Pomoči gospodarstvu in tudi gospodinjstvom je namreč vlada v letošnjem proračunu namenila 1,2 milijarde evrov od 3,3 milijarde evrov primanjkljaja.

Ne Černač ne Žakelj z odgovori predsednika vlade nista bila zadovoljna in sta predlagala, da DZ o njih na eni od prihodnjih sej opravi razpravo.