Kot pojasnjujejo v Tržiškem muzeju, ima šega spuščanja luči po vodi korenine v predkrščanski dobi. Med ljudmi se je uveljavilo prepričanje, da z njo oznanijo prihod pomladi in daljšanje svetlega dela dneva. Po stoletjih so šego prevzeli čevljarji, kovači in drugi rokodelci. Ti so predvsem v krajih na Gorenjskem na gregorjevo prenehali delati ob umetni svetlobi, ki so jim jo dajale sveče in petrolejke.
Šega se je preoblikovala v prireditev, v kateri sicer sodelujejo predvsem otroci. Ti večinoma ob sodelovanju odraslih izdelujejo hišice, barčice in drugovrstne predmete, v katere dajo svečo. Na predvečer goda sv. Gregorja izdelke prinesejo na obrežje reke, potoka ali bajerja ter jih s prižgano svečo dajo na vodo, da jih ta odnese. S tem simbolično nakažejo prihod pomladi in nekdanji zaključek dela ob umetni svetlobi.
Tako se šega vrača v številne kraje po Sloveniji, hkrati pa ostaja doma v starih železarskih krajih Kropi in Kamni Gorici, kjer nikdar v večstoletni zgodovini ni zamrla. “Šego imamo še iz časa kovaštva, na kar smo zelo ponosni, saj je poseben čar, da tradicija prehaja iz generacije v generacijo, tako otroci kot starejši pa si jo radi pogledamo in v njej sodelujemo,” je povedala v. d. direktorice javnega zavoda Turizem in kultura Radovljica Kaja Beton.
V Kropi otroci ob mraku spuščajo barčice na Bajerju nekdanje spodnje fužine, v Kamni Gorici pa po enem od številnih vodnih kanalov v središču vasi. Letos bodo ob tej priložnosti v Kamni Gorici ob 17. uri odkrili tudi manjši spomenik žebljarstvu, ki so ga pod imenom Žebelj v kaplji znoja izdelali domači umetniki. Kot je pojasnila Betonova, ga postavljajo ob 110. obletnici prve objave pesmi Žebljarska, ki jo je Oton Župančič napisal po obisku kamnogoriških vigenjcev in izpričuje nekdanji utrip življenja v Kamni Gorici.
V Tržiču, kjer večstoletni običaj, ki je v preteklosti živel med tržiškimi čevljarji, imenujejo vuč u vodo, letošnji vsebinski okvir prireditve posvečajo dobrotniku Tržičanov, feldmaršalu Radetzkemu. Mineva namreč 215 let, odkar je Radetzky kupil tržiško posest, in 170 let, odkar je zadnjič obiskal Tržič. Dve leti po njegovem zadnjem obisku je nastalo tudi prvo doslej znano pisno poročilo o spuščanju luči po vodi na Slovenskem, čeprav je znano, da ima šega bistveno globlje korenine.
Po delavnicah peke ptičkov iz testa in izdelave gregorčkov bodo ob 18. uri v atriju Občine Tržič odprli razstavo Ko luč na vodi še ni bila gregorček: Tržič in feldmaršal Radetzky. Sledil bo Gregorjev sprevod do nabrežine Tržiške Bistrice, po kateri bodo zaplavali gregorčki.
Gregorčke bodo drevi spustili tudi v Trnovem v Ljubljani, kjer bodo zaplavali po Gradaščici. Kot pojasnjujejo v javnem zavodu Turizem Ljubljana, je namen prireditve Pozdrav pomladi med drugim tudi oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, saj sta prizorišče dogodka obrežje Gradaščice in Trnovski most del arhitekturne zapuščine Jožeta Plečnika.
