Najnovejše poročilo z naslovom Svoboda v svetu je že 50. v seriji letnih poročil, v katerem Freedom House ocenjuje dostop ljudi do političnih pravic in državljanskih svoboščin v 210 državah in ozemljih.
V danes objavljenem poročilu navaja, da bi preteklo leto lahko bilo prelomno v globalnem boju za demokracijo. Čeprav ugotavlja, da je že 17. leto zapored prišlo do zmanjšanja pravic in svoboščin v svetu, se je ta negativni trend upočasnil.
Poročilo za leto 2022 “dokumentira nadaljevanje zaskrbljujočih trendov, vendar daje tudi nekaj razloga za upanje, da se recesija svobode v zadnjih 17 letih morda obrača”, je povedal predsednik Freedom House Michael Abramowitz.
V letu 2022 je 34 držav doseglo izboljšanje, medtem ko je bilo v 35 državah zabeleženo zmanjšanje svoboščin, kar je najmanjše število od začetka negativnega vzorca. Leto pred tem je bilo takih držav 60, v letu 2020 pa 70.
Poročilo med drugim omenja poslabšanje pravic in svobode v Ukrajini po ruski invaziji na to državo s ciljem strmoglavljenja demokratično izvoljene vlade v Kijevu. Med državami, kjer je prišlo do poslabšanja stanja, izpostavlja Peru in Burkino Faso, ter ugotavlja zmanjšanje svoboščin v Rusiji, Nikaragvi, Salvadorju in na Madžarskem.
Med državami, za katere poročilo ugotavlja izboljšanje, je tudi Slovenija, ki je označena kot “svobodna država”. Na lestvici globalne ocene svobode je zbrala 95 od 100 možnih točk in v primerjavi z letom 2021 napredovala za pet točk. Za politične pravice je dobila 39 točk, 56 točk pa za državljanske svoboščine.
V poročilu o Sloveniji Freedom House kot pomembnejše dogodke, ki so se zgodili v letu 2022, navaja poraz stranke SDS Janeza Janše na aprilskih volitvah in izvolitev Roberta Goloba za premierja. Omenja še izvolitev Nataše Pirc Musar za predsednico republike in razsodbo ustavnega sodišča, da je zakonodaja, ki onemogoča istospolne poroke in posvojitve, neustavna. Omenja tudi podporo vladnemu predlogu na novembrskem referendumu glede zakona o RTV.
V oceni stanja pravic in svoboščin po posameznih področjih pa poročilo med drugim kot zaskrbljujočo v letu 2022 omenja korupcijo. Glede svobode izražanja poudarja, da imajo podjetja v državni lasti deleže v več medijih, zaradi česar so ti ranljivi za vladne posege. Lastništvo medijev je včasih nepregledno, na novinarje pa pritiskajo močni poslovni interesi in so zaradi svojega poročanja občasno deležni nadlegovanja, navaja.
Opozarja tudi na nekatere pomanjkljivosti glede varstva enakosti pravic, pri čemer omenja položaj Romov, ki se soočajo z revščino ter so med drugim izpostavljeni sovražnemu govoru in družbeno marginalizirani. Čeprav obstaja pravna zaščita pred diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, pa diskriminacija proti pripadnikom skupnosti LGBT+ ostaja izziv, še piše v poročilu. To omenja tudi položaj tujih delavcev v Sloveniji, ki da so izpostavljeni tveganju izkoriščanja.
Med državami članicami EU sta bili najbolje ocenjeni Švedska in Finska, ki sta prejeli vsaka po 100 točk. Sledijo Nizozemska, Irska, Luksemburg in Danska s po 97 točkami. Madžarska je edina članica, ki je s 66 točkami označena kot “delno svobodna”.
Sosednja Hrvaška ima 84 točk, pri čemer je v primerjavi z letom prej izgubila eno točko. Poročilo pri tem kot zaskrbljujoče navaja korupcijo in diskriminacijo določenih manjšin.
Države Zahodnega Balkana so označene kot delno svobodne, pri čemer ima Severna Makedonija 68 točk, Albanija in Črna gora po 67, Srbija in Kosovo po 60 točk, Bosna in Hercegovina pa 52 točk.
