Ema bo o ugotovitvah glede morebitne povezave med cepivom britansko-švedske družbe AstraZeneca proti covidu-19 in krvnimi strdki poročala danes. Prav tako imajo danes zvečer evropski ministri za zdravje sestanek na to temo. Dogovor s sestanka bo Poklukar posredoval kot predlog posvetovalni skupini za cepljenje pri NIJZ.
V skladu s strategijo cepljenja proti covidu-19 trenutno s cepivom AstraZenece cepijo osebe, stare med 60 in 65 let. To pa sovpada z usmeritvijo svetovalne skupine za cepljenje, naj s tem cepivom cepijo starejše od 60 let.
V preteklih dveh mesecih so sicer z AstraZeneco cepili tudi mlajše, saj je svetovalna skupina zaradi pomislekov o učinkovitosti cepiva pri starejših svetovala cepljenje le mlajših od 65 let. Prvo osebo so v Sloveniji s cepivom AstraZenece cepili 6. februarja. Svetujejo, da drugi odmerek cepiva sledi devet do 12 tednov po prvem, 12-tedenski rok pa se izteče 27. aprila, je danes pojasnil Poklukar. Kot je dodal, natančnih pojasnil, kako bo z drugim odmerkom cepiva AstraZenece, ne more dati do odločitve Eme.
Tudi če Ema danes ne bi dala zelene luči nadaljnji uporabi AstraZenece, se Sloveniji že v tem in pa tudi v prihodnjih mesecih obetajo znatne količine drugih cepiv. Tako se v aprilu obeta skupaj 160.000 odmerkov cepiva Pfizer in BionTech, v prihodnjih dveh mesecih pa več kot 200.000 odmerkov. Prav tako bo začel cepivo dobavljati Johnson & Johnson, do konca junija bi lahko dobili prek 250.000 odmerkov. Trenutno so najmanjše dobave cepiva Moderne, a po ministrovih besedah vsak odmerek šteje.
Zaveda se, da se vsi državljani ne bodo želeli cepiti proti covidu-19, si pa želi, da bi bili čim bližje 100-odstotni precepljenosti. “Želimo si, da je interes za cepljenje čim širši in prostovoljen,” je dejal.
Na vprašanje, zakaj doslej ni bil vzpostavljen sistem, kjer bi lahko bili čakajoči na cepljenje proti covidu-19 na enotnem čakalnem seznamu, pa je dejal, da so v strategiji cepljenja najvišje na lestvici za cepljenje uvrstili kronične bolnike, zaradi česar ne more biti univerzalnega seznama, saj je prioriteta njihovega cepljenja povezana z odločitvijo in usmeritvijo njihovega osebnega zdravnika. In glede na to, da so v zadnjem tednu usmerili aktivnosti na institucije, odgovorne za procese cepljenja, verjame, da so se procesi med cepilnimi centri poenotili in da nepravilnosti ne bi smelo več biti. Si pa prizadevajo vzpostaviti aplikacijo cepljenja, ki bo podpirala aktivnosti cepljenja. Nared naj bi bila do konca aprila.
Sicer pa Poklukar danes ni želel razkriti, kakšne spremembe vladnega semaforja sproščanja ukrepov je predlagala svetovalna skupina za covid-19. Dejal je, da je ključno, da se po zaključku začasnega zaprtja države ponovno vzpostavi normalno delovanje šol, vse ostale stvari pa so še v razpravi.
Da bi lahko omogočili pouk v šolah, so tudi predlagali prostovoljno uporabo neinvazivnih hitrih testov za dijake in učence, s čimer sledijo praksi v nekaterih drugih državah, denimo Angliji, Avstriji, Češki. Kot je dodal, se je izkazalo, da imajo testi za samotestiranje dodatno vrednost zlasti za tiste, ki so v mehurčkih. Tam, kjer so teste izvajali enkrat na dva tedna, se je število okužb zmanjšalo za 20 odstotkov, tam, kjer so jih izvajali enkrat tedensko, pa za polovico. Kjer so teste izvajali dvakrat tedensko, se je število okužb po ministrovih besedah zmanjšalo tudi za 80 odstotkov.
