Ministrica za notranje zadeve je v intervjuju za STA povedala, da je interpelacijo pričakovala, saj že od prihoda na funkcijo javno opozarja na kršitve, ki so se v mandatu vlade Janeza Janše dogajale na notranjem ministrstvu in policiji. “Ker odkrivamo nepravilnosti in lomastenje prejšnjega vodstva po policiji kot tudi posle, ki so zaznamovani s sumom kaznivih dejanj, sem seveda trn v peti prejšnjemu vodstvu policije in prejšnji vladi,” pravi.

Glavni očitek SDS Bobnarjevi je, da ministrstvo za notranje zadeve pod njenim vodstvom in vlada brez strokovnih podlag odstranjujeta žično ograjo na južni meji ter da se nezakoniti prehodi meje zaradi tega v letošnjem letu povečujejo.

Ministrica pravi, se je število nezakonitih migracij v prvih osmih mesecih leta glede na lani res povečalo, vendar se to ni zgodilo z njenim prihodom na ministrstvo, temveč že v mesecu marcu. Prav tako policija na območju, kjer je doslej odstranila pet kilometrov rezilne žice, ne beleži povečanja števila nezakonitih prehodov meje, temveč upad kaznivih dejanj.

“Po podatkih Frontexa je bilo do avgusta na območju EU za 86 odstotkov več nezakonitih prehodov meje kot lani. Tega seveda ni povzročila Slovenija z umikom petih kilometrov rezilne žice, ki je nehumana in nepotrebna na meji med dvema prijateljskima državama, poudarja. Sicer pa je narasla Kolpa sedaj začela tudi sama odstranjevati žico, dodaja.

Po mnenju ministrice poskuša SDS z očitki iz interpelacije ustvarjati videz izrednega stanja, “ker je s prestrašenimi ljudmi lažje upravljati in manipulirati”. O tem so po mnenju ministrice dovolj nazorni tudi podatki o nezakonitih migracijah, ki jih je letos skupaj toliko, kot jih je bilo “na najbolj kritičen dan leta 2015”.

Izpostavila je nedavni primer, o katerem so pisali mediji, o tujcih, ki so nezakonito vstopili v državo in so jih prijeli na avtocesti. Policija je ugotovila, da niso prišli iz Hrvaške, ampak iz Madžarske, ki ima na meji dvojno ograjo. “To nam jasno pove, da nobena ograja ne more preprečiti migrantom, da bi se odpravili na pot za boljšim kruhom proti zahodni Evropi,” poudarja Bobnarjeva. Čeprav se je že lani začelo povečevati tudi število prošenj za mednarodno zaščito, pa ostro zavrača tudi očitek SDS, da postaja Slovenija ciljna država za migrante.

Pri obravnavi tujcev je policija sicer tudi pod drobnogledom nevladnih organizacij in varuha človekovih pravic. Bobnarjeva pravi, da je nedavno na mizo dobila poročilo varuha o ravnanju policije ob smrti kurdske deklice v Kolpi decembra lani, iz katerega izhaja, da je policija v tem primeru večkrat kršila človekove pravice. Policiji je zato podala usmeritve za individualno obravnavo vsakega posameznika, ki na ozemlju Slovenije zaprosi za mednarodno zaščito. “Temelj teh je, da je treba zagotoviti temeljne človekove pravice vsakemu posamezniku ne glede na barvo njegove kože,” poudarja. Skrbijo tudi za učinkovitost in zmanjšanja administrativnega dela policije.

Pa bo zaradi očitkov varuha iskala odgovornost med zaposlenimi na policiji? “Na vseh področjih, kjer ugotavljamo nepravilnosti ali sume kaznivih dejanj, o tem obveščamo pristojne državne organe. Prav je, da odločevalci iz tistih časov prevzemajo subjektivno in objektivno odgovornost za svoja dejanja,” odgovarja.

Ministrstvo je nedavno napovedalo tudi pripravo nove migracijske strategije, ki bo temeljila na solidarnosti, vključevanju, spoštovanju človekovih pravic in hkrati varnosti. Predvsem pa na hitremu in učinkovitemu postopku mednarodne zaščite za tiste, ki so do tega upravičeni. Hkrati je treba po njenem mnenju več storiti za čimprejšnjo sistematično vključitev tujcev v družbo, kar je tudi ena od zavez iz koalicijske pogodbe in je pomembno tudi z vidika varnosti. Izpostavlja še pomen mednarodnega sodelovanja.

Eden od očitkov v interpelaciji se nanaša tudi na nezadostno odzivanje v primeru domnevnih spolnih zlorab v aferi Fotopub. Bobnarjeva zatrjuje, da se je policija odzvala takoj po medijskih objavah. “Glede na občutljivost problematike sem od policije, na podlagi zakona, v tej zvezi dvakrat zahtevala poročanje,” je navedla. Dodala je, da je direktorat za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvu natančno preverjal postopke in opravljeno delo policije “in v obeh primerih je bilo ugotovljeno, da policija intenzivno preiskuje naznanjena kazniva dejanja”.

Preiskavo usmerja državni tožilec, ki je ocenil, da zbrane informacije, pričevanja in dokazi ne zadoščajo, da bi lahko policija od sodišča pridobila odredbo za hišno preiskavo, kot tudi ne zadoščajo za pregled mobilnega telefona pokojnika, je izpostavila. Zavrnila je navedbe, da je policija že leto pred izbruhom afere prejemala prijave zoper domnevne storilce.

Potrdila je, da je oblikovana posebna skupina kriminalistov, ki se prioritetno ukvarja s tem primerom. Ob tem dodaja, da “gre za kompleksna kazniva dejanja”. Na tem področju redno organizirajo tudi usposabljanja za policiste. “Zelo pomembno je namreč celostno razumevanje te problematike in multidisciplinarni pristop,” izpostavlja.

Bobnarjeva je sicer policiji posredovala usmeritve in obvezna navodila za pripravo načrta dela v letu 2023, “s posebnim poudarkom na učinkovitem preprečevanju in preiskovanju kaznivih dejanj nasilja v družini, s ciljem zaščite žrtve in preprečitve nadaljnjega nasilja, spodbujanja prijav in s posebnim poudarkom na povečanju pozornosti policije tudi pri kaznivem dejanju zalezovanja kot tistega kaznivega dejanja, ki lahko vodi do najhujših kaznivih dejanj, kot je umor”.

Izpostavlja, da “samo prijava ustavi nasilneža, saj povzročitelj stopnjuje agresijo, če okolica tolerira njegovo ravnanje. Ni pomembno komu, policiji, zdravniku, CSD, nevladnim organizacijam …” “Zato je tako pomembno ozaveščanje celotne družbe, da dejansko dosežemo ničelno toleranco do teh dejanj,” je izpostavila.

Obravnava kaznivega dejanja nasilja v družini je ena od “prednostnih nalog in razmišljanj za morebitno spremembo zakonodaje”, skupaj z ministrstvom za pravosodje pripravljajo tudi strategijo in akcijski načrt za boljše delovanje verige in sistema podpore ter zaščite žrtev kaznivih dejanj spolnega nasilja v praksi. Tako se je minuli teden že sestala z nevladnimi organizacijami in drugimi ministrstvi, da skupaj identificirajo področja, kjer je še prostor za izboljšave.

Z ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan sta se udeležili tudi solidarnostnega shoda Nisi sama. “Da sporočiva žrtvam, da smo tu za njih, da jim bomo pomagali,” je navedla. “Dejstvo da smo ženske, še ne bi smelo predstavljati večjega tveganja, da smo deležne več nasilja ali celo smrti na domu. Na žalost pa je dom za ženske najbolj nevaren kraj,” je dodala in ocenila, da so femicidi v Sloveniji velik družbeni problem.

“Ženske so žrtve teh kaznivih dejanj, ker so ženske. Zato poudarjam, da smo vsi odgovorni, kako komuniciramo o tem problemu in na splošno o ženskah. Če so dekleta deležna sporočila, da je njihovo telo nekaj, kar je moteče, je to popolnoma napačno sporočilo. Sovražni, nestrpni zapisi v medijih o ženskah, vodijo k ožanju pravic,” je dodala.

Bobnarjeva je, ko je prišla na ministrstvo, odredila sedem izrednih notranjerevizijskih postopkov v zvezi z nepremičnim stvarnim premoženjem. Vse so še v teku. Ena od njih je revizija o poslovanju ministrstva glede gradnje/najema nove stavbe ministrstva na Litostrojski. “Revizija sicer še ni zaključena, so pa bila že zaznana tveganja in nepravilnosti. Tako obstaja tveganje, da bi bil projekt preplačan glede na način financiranja (najemnina brez možnosti odkupa), kar ni ne racionalno ne gospodarno,” je navedla.

O vseh ugotovitvah in sumih o nepravilnosti oziroma sumih kaznivih dejanj, tako v primeru prehoda pod DZ, sklepanja pogodbe z DRI, glede financiranja avtocestne policije, projekta prenove Kotnikove, obveščajo pristojne državne organe.

Glede avtocestne policije je navedla, da je revizor pri redni notranji reviziji “ugotovil več nepravilnosti”, o čemer so že poleti obvestili Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), urad za nadzor proračuna in Državno odvetništvo. KPK je zadevo odstopila Specializiranemu državnemu tožilstvu. Na sestanku z Darsom pred dvema tednoma so “se strinjali, da obstoječe pogodbeno sodelovanje zaradi sumov kršitve javnofinančne zakonodaje sporazumno prekinemo”, nato pa poskušajo skleniti nov sporazum, ki bo “pravnoformalno nesporen”, obenem pa bo “nadzor policije na avtocestah ostal enak in nemoten”.

V zaključni fazi je tudi izredni nadzor nad delom policije pri varovanju protestov v zadnjih dveh letih, ki ga je odredila konec junija. V tem času so prejeli tudi poročilo varuha človekovih pravic, ki je potrdil njene javno izražene ocene, da je bilo ravnanje policije v določenih primerih nesorazmerno in zato nezakonito. Poročilo so posredovali na tožilstvo.

Na podlagi nadzora in ugotovitev varuha bodo tudi pripravili ustrezne spremembe zakona o nalogah in pooblastilih policije. “Da se ‘normalnost’, ki je vladala v zadnjih dveh letih in pol, nikoli več ne ponovi v podobi oblaka solzivca nad ljudmi, ki z otroki bežijo iz Tivolija ali iz vrtcev in služb,” je dodala. Poročilo tega nadzora bo zaključeno predvidoma v začetku novembra. V decembru bodo ob dnevu človekovih pravic organizirali tudi strokovni posvet o sorazmerni in zakoniti uporabi policijskih pooblastil v povezavi s svobodo izražanja in združevanja, je napovedala.

Policiji je sicer posredovala usmeritve, s katerimi je preklicala usmeritve nekdanjega ministra Aleša Hojsa. “V teh sem posebej izpostavila pomen načela zakonitosti, sorazmernosti in varovanja človekovih pravic”. Nove usmeritve “upoštevajo dejstvo, da sta svoboda zbiranja in svoboda izražanja temeljni svoboščini”, ob tem pa “upoštevajo tudi ustavnopravni normativ, da svoboda zbiranja in združevanja ne varuje javnih shodov, pri katerih imajo organizatorji in udeleženci nasilne namene”.

Avgusta so na njihovo zaprosilo dobili tudi mnenje vrhovnega državnega tožilstva glede pojma organizator shoda. Iz njega izhaja, “da pravica do spontanega demonstriranja pretehta nad obveznostjo prijave zbiranja, kadar je demonstracija neposreden odziv na določen dogodek”. Vloge organizatorja ni moč pripisati za nazaj tistim posameznikom, ki so bili na shodu drznejši in glasnejši in so širili vabila na shod, saj bi bila s tem ogrožena pravica do izražanja v luči svobode združevanja, kot se je izrazilo tudi ESČP, je dodala.

Sicer pa Bobnarjevo pri delu policije prvenstveno zanima, ali dela dobro in učinkovito, predvsem pa s posluhom za ljudi. Z vodenjem policije pod Boštjanom Lindavom je zadovoljna, gre za strokovnjaka s pogumom in integriteto, trenutno čaka odločitev uradniškega sveta o njemu kot kandidatu za generalnega direktorja s polnim mandatom.