Lindav ocenjuje, da so z imenovanjem njegovega predhodnika Olaja na mesto generalnega direktorja policije politiki na široko odprli vrata v policijo. Olaj je namreč pred tem opravljal posle državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve. To je, kot je dejal, “neposredno in posredno povzročilo največ škode”.

Politično vodenje policije je tako denimo sprožilo meteorsko hitra karierna napredovanja. “Posamezniki so od inšpektorja na regijski ravni do svetnika na državni ravni napredovali v dobrega pol leta, kar je skregano s celotno karierno logiko v policiji,” meni Lindav. Sam je v policiji delal 27 let, preden je prejel naziv kriminalistični svetnik.

Kot naslednji greh prejšnjega vodstva je izpostavil ustanavljanje novih organizacijskih enot, do česar je prihajalo ob nasprotovanju stroke. S področjem računalniške kriminalitete se zdaj ukvarjata dva oddelka, kar pomeni dvojno birokracijo. Kot zgrešeno Lindav razume tudi ustanovitev avtocestne policije, ki ima ogromne kadrovske zahteve in kadre odteguje prometni policiji.

Glede discipliniranja neposlušnih ljudi in policijskih vodij je kritičen do opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja. To “je sicer predpisan, a hud delovnopravni ukrep, ker posameznika za leto dni postavi v nemogoč položaj”.

Neposlušnost policijskih vodij pa je prejšnje vodstvo kaznovalo tudi z odvzemom pooblastila za podpisovanje dokumentov, zato so morale zadeve v potrditev na višje ravni. “S tem niso kaznovali le tega posameznika, pač pa celotno organizacijo,” je dejal.

“Policijo je treba potisniti iz polja političnosti, kjer je bila zadnji dve leti, nazaj v polje strokovnosti,” je poudaril.

Lindav upa in verjame, da bodo postavljena nova strožja pravila glede imenovanja generalnega direktorja policije, direktorja nacionalnega preiskovalnega urada in podobno. Zakonodaja sicer lahko oteži politični prevzem policije, a “če kdo namerava politično zlorabiti policijo in ima to politično moč, bo to vedno lahko storil”, je posvaril.