Storilci v angleškem jeziku prepričajo oškodovanca, da je njegov računalnik okužen z virusom in da si sprva namesti na računalnik program za oddaljen dostop. Potem se oddaljeno povežejo na računalnik oškodovanca, ki v zaključku nasede predlogu, da odpre spletno banko, iz katere pa storilec izvede prenos sredstev.
Na območju Slovenije je bilo po podatkih policije lani do konca julija obravnavanih sedem tovrstnih kaznivih dejanj, prizadeti pa so bili oškodovani skupno za približno 23.000 evrov.
Opisana spletna goljufija običajno poteka tako, da storilec zahteva od oškodovanca odprtje programov, ki so del operacijskega sistema Windows, denimo Event Viewer, ki prikazujejo neke napake. S tem ga želi prepričati, da je računalnik okužen z virusom. A dejansko gre za povsem običajne napake, ki se zabeležijo v vsakem sistemu Windows in ne vplivajo na pravilno delovanje računalnika, navajajo na policijski upravi.
Storilec v nadaljevanju naroči oškodovancu, da v brskalniku odpre določeno spletno stran. Preko nje prenese na računalnik program, s katerim lažno obljubi, da bo pomagal pri odstranitvi okužbe. To so denimo programi Team Viewer, AnyDesk in Ultraviewer. Preko teh programov ima lahko popoln nadzor nad oškodovančevim računalnikom.
V naslednjem koraku ponudi namestitev brezplačnega programa, ki naj bi odpravil vse napake in pospešil delovanje računalnika. Vendar se izkaže, da je programu že potekla licenca za uporabo in da ga je treba plačati. S takšno pretvezo storilec zahteva od oškodovanca podatke o kreditni kartici ali pa mu ponudi pomoč pri plačilu, če mu omogoči dostop do spletne banke.
Pri tem ga lahko storilec poskuša tudi prepričati, da na pametni telefon namesti dodatno aplikacijo, s čimer pridobi popoln dostop tudi do telefona. Ko ima podatke o kreditni kartici ali dostop do spletne banke na računalniku in hkrati dostop do sporočil SMS na telefonu, zakrije podatke na zaslonu računalnika in telefona ter izvede transakcijo vsega razpoložljivega denarja na nek tuj bančni račun.
Redkeje se zgodi, da oškodovanca tudi prepričajo, da se registrira in identificira na eni od kripto menjalnic, kot so Binance, Coinbase in Bitstamp. Bančno nakazilo nato izvedejo na račun na kripto menjalnici, ki je sicer registriran na oškodovančevo ime, ampak pod popolnim nadzorom storilcev. S tem se sled za denarjem hitro izgubi, žrtev pa ostane brez možnosti za reklamacijo transakcije na banki.
