Današnji spletni pogovor so naslovili Razkrivanje in zoperstavljanje skrajnim, neonacističnim skupinam – izkušnje novinarjev in civilne družbe.
Medijska umetnica Talya Feldman iz ZDA, ki je preživela napad pred sinagogo v vzhodnonemškem mestu Halle oktobra 2019 in živi v Hamburgu, je poudarila, da je pri terorističnih napadih skrajnih skupin pomemben predvsem kontekst in povezava z drugimi napadi. Po njenih besedah tudi nemški politiki in sodišča posamezne napade pogosto obravnavajo kot posamične dogodke, ne raziščejo pa širšega konteksta in vzroka za napad. Opozorila je, da bi bilo za učinkovito reševanje teh problemov treba zajeti širši kontekst, ki sega več desetletij nazaj.
V sodelovanju z aktivistično mrežo NSU-Watch so zato zgradili vizualni časovni zemljevid napada v Halleju, v katerega so vključili dejavnosti napadalca na spletu in v živo, analize, policijska poročila, in tudi globalni kontekst ter druge skrajne napade v zadnjih letih. S tem poskušajo ugotoviti, kako so posamezniki, ki izvedejo teroristične napade, povezani med seboj. Čeprav včasih povezava ni očitna, so ugotovili, da napadalci so povezani, pogosto uporabljajo isti jezik in določena spletna omrežja.
Feldmanova je dejala, da neonacistične skupine pogosto ne prevzamejo odgovornosti za napade, ker storilci formalno niso člani teh skupin. Raziskovalci pa so s pomočjo analiz jezika, spletnih povezav in dejavnosti na internetu ugotovili, da skrajno desne skupine na internetu širijo ekstremno nasilje in sovraštvo, ki pogosto vodi do terorističnih napadov. Zaradi anonimnosti, ki jo omogoča splet, pa se lahko od posledic distancirajo.
Svobodni novinar, avtor dokumentarnih filmov in knjig Erik Valenčič je predstavil situacijo v Sloveniji in opozoril, da v družbi ni splošne debate o neonacističnih in drugih ekstremnih skupinah.
“Neonacisti v Sloveniji trenutno gradijo medijske platforme, ki odprto in svobodno promovirajo sovražni govor, teorije zarote ter antisemitizem,” je opozoril Valenčič, ob tem pa zatrdil, da so te platforme podprte tudi s strani vladajoče SDS. Opozarja, da gre za proces normalizacije neonacizma v družbi in s tem nasilja, kar se dogaja že dalj časa. Tako do trenutnega stanja v Sloveniji nismo prišli po nesreči, je prepričan.
Urednik Radiotelevizije Vojvodina v Srbiji in urednik rubrike za preverjanje dejstev na portalu Raziskovalno-analitičnega centra Vojvodine (VOICE) Darko Šper je dejal, da se tudi v Srbiji število skrajnih skupin povečuje. Država se z njimi ne ukvarja, število neodvisnih medijev, ki bi pisali o tem, pa pada. Dejal je, da internet skrajnim posameznikom omogoča, da se svobodno povezujejo, ponavadi v znane, a zaprte skupine. Država pa skrajne skupine legitimira s tem, da njihove člane označi kot patriote.
Valenčič je dodal, da neonacistične skupine želijo biti na internetu “kul”, uporabljajo meme, jezik igralcev spletnih iger, sleng, da privabijo mlade. Na spletu odpirajo teme, ki spodbujajo polarizacijo. S tem prisilijo ljudi, ki so na sredini, da se opredelijo, kasneje pa jih ideološko potiskajo vedno bolj v desno.
Sogovorniki so se strinjali, da v vseh državah opozicija tem skupinam obstaja, ampak večinoma ni tako glasna. Pomembno je opozarjati, zakaj so take skupine slabe in ne zgolj navajati, da so slabe, so poudarili.
