Z novim letom se bo maksimalna vrednost obroka povišala na devet evrov, subvencija za študenta pa bo znašala 3,50 evra. Trenutna maksimalna cena obroka je začrtana pri sedmih evrih, subvencija pa pri 2,82 evra. Maksimalno doplačilo študentov se bo tako povišalo z aktualnih 4,18 evra na 5,50 evra.
Študenti bodo dvig seveda zaznali, a predstavnik za odnose z javnostmi na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) Marko Ruperčič je ob tem poudaril, da je bil kompromis kljub vsemu nujen, če so želeli ohraniti delujoč sistem študentske prehrane.
“Višina subvencije je v preteklem desetletju stagnirala, kar je bilo problematično, saj so cene naraščale,” je pojasnil. Od leta 2017 se je tako večal znesek povprečnih vrednosti obrokov. Leta 2017 je na ravni Slovenije znašal 5,40 evra, letos pa 5,57 evra. Sicer najvišje cene beležijo v Ljubljani, kjer je povprečna vrednost obroka ocenjena na 5,70 evra, najnižje pa v Mariboru – tam znaša 5,31 evra. Na Primorskem se cene gibajo okoli povprečja.
In ker je maksimalna višina vrednosti obroka vezana na višino subvencije, se tudi ta ni višala, je navedel Ruperčič.
Na ŠOS so zato vladi predlagali zakon za urejanje položaja študentov, ki so ga v državnem zboru sprejeli v začetku aprila. V njem so med drugim predlagali ureditev področja študentske prehrane in uskladitev vrednosti obroka z višanjem stroškov.
Naraščajočim stroškom živil in vse višjim stroškom dela Ruperčič pripisuje tudi velik upad ponudnikov v sistemu subvencionirane študentske prehrane, ki ga zaznavajo. Od leta 2017, ko je bilo ponudnikov 548, se je številka namreč iz leto v leto manjšala. Najmanj so jih zabeležili letos, ko je ponudnikov, pri katerih lahko študentje dobijo subvencioniran obrok, le še 345.
Poleg cene obroka pa je pomembna tudi njegova kakovost. Z letošnjim letom so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) skupaj z ministrstvom za zdravje in Turistično gostinsko zbornico Slovenije začeli s podeljevanjem simbola Prava izbira, ki označuje prehransko ugodnejšo ponudbo obrokov. Raziskave namreč kažejo, da se velik del aktivne populacije in študentov prehranjuje nezdravo, so že avgusta zapisali na spletni strani NIJZ.
Pri mnogih ponudnikih zaradi vse dražjih surovin in energentov prevladujejo okusni in cenovno dostopni, a prehransko neugodni obroki. “Takšni obroki so sprejemljivi le občasno, nikakor pa ne sodijo v okvir vsakodnevne prehrane. Po takšni prehrani lahko dobimo občutek preobremenjenosti prebavil, utrujenosti, zaspanosti, nezmožnosti koncentracije, kar zagotovo ne prispeva k večji delovni storilnosti, kakovostnemu študiju in zdravju nasploh,” je tedaj navedel vodja projekta na NIJZ Matej Gregorič.
Študenti, ki se vpisujejo v višje letnike, lahko subvencionirano študentsko prehrano podaljšajo na daljavo, in sicer prek aplikacije Študentske prehrane ali njihove spletne strani. Drugače pa je s študenti, ki se vpisujejo v prvi letnik. Ti se morajo še vedno zglasiti na točkah Študentske prehrane. Te se nahajajo po vseh večjih mestih po Sloveniji, od Ljubljane, Maribora, Kranja, Celja, Kopra in Nove Gorice, pa tudi v Ajdovščini, Sežane, Portoroža, Brežicah, Ravnah na Koroškem, Novem mestu, Velenju, Lendavi in Murski Soboti.
