Vlada je proračunske dokumente za prihodnji dve leti pripravljala v negotovih razmerah energetske krize in še vedno navzočega koronavirusa. Vseeno so naravnani razvojno, je v razpravi zatrjeval finančni minister Klemen Boštjančič. Za investicije je denimo načrtovanih največ sredstev v zgodovini Slovenije, to je več kot 2,4 milijarde evrov.

Proračun za leto 2023 je DZ sprejel že novembra lani, z danes potrjenimi spremembami pa se poraba povečuje za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov. Prihodki bodo s 13,38 milijarde evrov višji za 13 odstotkov.

Leta 2024, ko vlada pričakuje umiritev energetske krize in posledično znižanje inflacije, naj bi se v proračun steklo 13,79 milijarde evrov, odhodkov pa je vlada predvidela za skupaj 15,51 milijarde evrov. Pri tem je zasledovala cilj, da primanjkljaj v letu, ko ni več pričakovati možnosti odstopanja od fiskalnega pravila, ne preseže treh odstotkov BDP.

Vlada je za prihodnje leto predvidela visoko proračunsko rezervo, iz katere se bodo financirali ukrepi za blažitev posledic energetske krize in draginje. Tudi zato se bo primanjkljaj z načrtovanih letošnjih približno dveh milijard evrov zvišal na 3,3 milijarde evrov. Leto pozneje naj bi se ustavil pri 1,7 milijarde evrov.

Za investicije in investicijske transferje bo prihodnje leto namenjenih nekaj več kot 2,4 milijarde evrov, največ v zgodovini Slovenije. V letu 2024 se bo ta številka znižala na 1,8 milijarde evrov. Če ne bi upoštevali investicij, bi prihodnje leto lahko beležili javnofinančni presežek, je v torek povedal Boštjančič.

Z integralnimi sredstvi in s podporo različnih mehanizmov EU se krepijo predvsem zelene investicije in investicije na področju digitalizacije. Med prioritetami je izpostavil investicije v zdravstvo, raziskave in razvoj ter krepitev konkurenčnosti gospodarstva.

Za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo je v okviru proračunske rezerve predvidenih 1,2 milijarde evrov. “Želimo si, da se rezerve ne bi porabile v celoti, saj vsi upamo, da bodo gospodarske razmere boljše, kot kaže sedaj,” je dejala Monika Pekošak (Svoboda).

V opoziciji so bili kritični predvsem do rasti odhodkov in visokega primanjkljaja v prihodnjem letu. “Ustvariti nameravate za 3,3 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja in pri takšnem zapravljanju v SDS ne moremo sodelovati,” je pred glasovanjem dejala poslanka te stranke Suzana Lep Šimenko.

V koalicijskih strankah so proračunske dokumente hvalili kot razvojne in pripravljene v dobrobit celotne Slovenije. Milan Jakopovič (Levica) je v torek spomnil, da je prejšnja vlada v državni blagajni pustila veliko obveznosti brez ustreznega kritja. Zdajšnja vlada poskuša iz tega potegniti najboljše, predvsem za ljudi, je zagotovil. “Bistvo je, da vztrajamo pri tem, da moramo Slovenijo pognati naprej,” pa je danes povedala Andreja Kert (Svoboda).

Proračuna spremlja zakon o njunem izvrševanju, v katerem je med drugim zapisano, da se bo leta 2023 država lahko zadolžila za skoraj pet milijard evrov, leta 2024 pa za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov. Zneski letnega dodatka za upokojence se bodo zvišali za pet evrov na 145 do 455 evrov.

Zvišujejo se tudi sredstva za lokalno raven države. Povprečnina za občine, ki je za letos določena v višini 645 evrov na prebivalca, se bo prihodnje leto zvišala na 700 evrov in bo enaka tudi v letu 2024. Posledično se povečujeta obseg sredstev za finančno izravnavo občin in obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin.

Da se bo poraba lahko zvišala, kot določata proračuna, je DZ potrdil spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn. Z njim se poleg zgornje meje odhodkov državnega proračuna zvišujejo tudi dovoljeni obseg izdatkov občin, pokojninske in zdravstvene blagajne ter celotnih javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se leta 2023 zvišal na 5,0 odstotka BDP, nato pa se leta 2024 znižal na 2,2 odstotka BDP.

DZ je proračuna sprejel z glasovi poslancev koalicijskih poslanskih skupin ter narodnosti. Pred tem je zavrnil vseh 36 dopolnil, ki so jih pripravili v poslanskih skupinah SDS in NSi.