Nekaj držav EU je namreč iz previdnostnih razlogov začasno ustavilo cepljenje s cepivom AstraZenece po tistem, ko so se pri nekaterih ljudeh po cepljenju pojavile bolezenske težave, povezane z nastajanjem krvnih strdkov. Najprej so začasno ustavili cepljenje z določeno serijo cepiva AstraZeneca v Avstriji, razlog je bila smrt 49-letne medicinske sestre in razvoj pljučne embolije pri 35-letnici po cepljenju s tem cepivom.
Evropska agencija za zdravila (Ema) je sporočila, da glede na preliminarno preiskavo, smrt medicinske sestre v Avstriji ni povezana s cepljenjem. Do 10. marca letos so sicer zabeležili 30 primerov težav zaradi krvnih strdkov pri skoraj petih milijonih ljudi, cepljenih v EU. Dosedanji podatki kažejo, da število težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju ne presega pričakovane pogostnosti teh težav pri necepljeni populaciji.
Kot navaja posvetovalna skupina v mnenju, ki so ga objavili na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je pogostnost težav zaradi krvnih strdkov močno odvisna od starosti, pričakovana mesečna pojavnost je pri starejših od 80 let 1097 primerov na milijon ljudi in nato pada s starostjo. Pogostost v splošni populaciji pa je od 100 do 200 primerov na milijon ljudi. Znano pa je, da se težave zaradi krvnih strdkov pogosto pojavljajo tudi pri prebolevanju covida-19.
Kot so dodali, v Sloveniji zaenkrat niso zabeležili težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece. Do 7. marca so s tem cepivom izvedli najmanj 23.734 cepljenj. Zabeležili pa so štiri takšne dogodke po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, s katerim so do 7. marca izvedli najmanj 174.490 cepljenj, navajajo na spletni strani NIJZ.
Na NIJZ spremljajo izvajanje cepljenja proti covidu-19 na podlagi podatkov o opravljenih cepljenjih, ki jih izvajalci cepljenja posredujejo v Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju.
Redno so tudi obveščeni o vseh poročanih domnevnih neželenih učinkih cepiv, ki jih prejme neposredno Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke in imetniki dovoljenj za promet s cepivi.
Ob tem opozarjajo, da so lahko neželeni dogodki, ki sledijo cepljenju, vzročno povezani s cepljenjem, lahko pa gre tudi zgolj za časovno povezavo s cepljenjem, kar pomeni, da določen neželeni dogodek s cepljenjem ni vzročno povezan in bi se zgodil tudi, če oseba ne bi bila cepljena.
“O ‘pravih’ neželenih učinkih lahko govorimo le takrat, kadar lahko določimo vzročno povezanost med neželenim dogodkom in cepljenjem ali cepivom, bodisi pri posamezniku (z objektivno diagnostično metodo) ali pa na ravni populacije s kakovostnimi epidemiološkimi raziskavami,” so poudarili na NIJZ.
Večino vzročnih povezav, ki zadevajo splošno populacijo, raziskovalci odkrijejo že med izvajanjem kliničnih študij, medtem, ko se povezave, ki zadevajo manjše dele populacije z določenimi bolezenskimi stanji ali genetskimi posebnostmi izkažejo šele pri množični uporabi cepiv. Zato je treba neželene učinke po uporabi novih cepiv zelo skrbno spremljati in vsako poročilo natančno preučiti, so dodali.
