Skrajševanje časa izolacije po Tomažičevih besedah velja le za osebe, ki ne sodijo v skupino imunsko kompromitiranih bolnikov, in osebe, ki nimajo težjega poteka bolezni, kar bi zahtevalo bolnišnično zdravljenje.

Da bo skrajševanje izolacije čim bolj varno, morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da je oseba 24 ur pred zaključkom izolacije brez vročine, ne da bi vzela tablete, in brez drugih pomembnih težav, sicer se trajanje izolacije ustrezno podaljša. Drugi pogoj je, da oseba sedmi dan opravi hitri antigenski test pri pooblaščenem izvajalcu, ki mora biti negativen.

Ob izpolnjevanju navedenih pogojev, bo oseba lahko po sedmih dneh prekinila samoizolacijo. Nato pa se bo morala še tri dni čim bolj izogibati stikom z ljudmi in pravilno uporabljati zaščitno masko, kirurško ali FFP2.

Kot je pojasnila vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar, bo sprememba veljala od ponedeljka in bo veljala tudi za tiste, ki so v samoizolaciji že pred ponedeljkom.

Napovedala je, da bodo danes tekli pogovori z izvajalci testiranja. Z njimi bodo dorekli, v katerih terminih se bodo lahko testirale oseb, ki hitri test potrebujejo za skrajševanje izolacije.

Začetek izolacije je pri osebah, ki so brez simptomov, od dneva pozitivnega PCR-testa. Pri osebah s simptomi in potrjeno okužbo s testom PCR pa se upošteva prvi dan simptomov.

Predlog skrajšanja so sprejeli člani strokovnega kolegija Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega stanja (UKC) Ljubljana, kasneje pa ga je potrdila tudi strokovna skupina za covid-19.

“Vemo, da je različica omikron izredno kužna in so osebe, ki so bile cepljene ali so prebolele covid-19, pred njo manj varne kot so bile pred prejšnjimi različicami. Zato se zelo povečuje število izolacij in karanten in posledično hromi zdravstveni sistem, šolstvo, gospodarstvo, celotno družbo, je pojasnil Tomažič.

“S pragmatičnim pristopom skrajševanja trajanja izolacij in karanten se prilagajamo želji po ohranjanju delovanja družbe, ob čemer se hkrati zavedamo dodatnega tveganja prenosov okužbe med ljudmi,” je dodal.

Logarjeva je na novinarski konferenci sicer ponovno poudarila razliko med karanteno in izolacijo. V karanteno napotijo ljudi, ki so bili v tveganem stiku z osebo, ki je okužena z novim koronavirusom. Oseba ostane v karanteni toliko časa, kolikor predvidevajo da bi lahko bil inkubacijski čas oziroma dvojni inkubacijski čas. Torej čas, ki je potreben, da se od stika razvije bolezenska slika. Dolžina karentene pa je odvisna od povzročitelja in same bolezni.

V izolacijo pa napotijo osebe, ki so že zbolele in že imajo bolezenske znake ali potrjeno okužbo s koronavirusom. V izolaciji ostanejo toliko časa, kolikor je treba, da lahko z veliko verjetnostjo rečejo, da oseba ni več kužna, torej, da ne okuži ljudi v svoji okolici. “Seveda pa ljudje v karanteni lahko zbolijo in takrat preidejo iz karantene v izolacijo,” je dejala Logarjeva.