Vernike Srbske pravoslavne cerkve je ob božiču nagovoril tudi patriarh Porfirije Perić, ki je dejal, da je rojstvo Jezusa središče zgodovine sveta, hkrati pa presega božje stvarjenje, saj s prihodom Boga “človeka razsvetli možnost večnega življenja”.

Rojstvo Boga po besedah patriarha vabi k resnični ljubezni, prežeti z iskrenim bratskim občutkom med ljudmi. “Zato naj praznično veselje hrani plemenitost našega krščanskega pričevanja, ljubezen, ki jo vodi skrb za druge, in ne sebičnih iluzij skupnosti, ki jih svetovna kultura, še posebej ob teh praznikih, uporablja v komercialne namene, ne da bi prinesla pravi mir in čisto veselje,” je dejal. Pozval je k medsebojni spravi in razumevanju.

Vse je pozval, naj se v času pandemije držijo razumnih ukrepov in priporočil vlad in drugih pristojnih institucij, hkrati pa naj se izogibajo izključnosti in spoštujejo človekovo svobodo kot najvišjo in najbolj dragoceno.

V četrtek, dan pred božičem, so imeli sicer v Srbski pravoslavni cerkvi t. i. badnji dan, na katerega v običajnih razmerah v cerkvah posvetijo in razdelijo badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te verniki odnesejo domov, jih zažgejo ter v družinskem krogu in molitvi pričakajo božič. Iz znanih preventivnih razlogov so se letos v Srbski pravoslavni cerkvi v Ljubljani odločili, da posvetitev ni potekala v navzočnosti vernikov, pač pa so lahko verniki posvečeni badnjak čez dan prevzeli v cerkvi.

Božič danes poleg Srbov praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.

Verniki omenjenih Cerkva božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejeli novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.