K sporočilu za javnost so priložili omenjeni dopis strokovnega sveta, naslovljen na svet zavoda in ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Kot je v njem poudaril strokovni svet, Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana nujno potrebuje nova okna v bolniških sobah in novo izolacijo stavbe pred zimo, ki prihaja. Potrebno je tudi boljše prezračevanje in nova dvigala. “Potrebuje še veliko drugega, vendar je energetska sanacija v tem trenutku izvedljiva, prioritetna in na dosegu roke,” so zapisali v omenjenem dopisu.
Z notranjo obnovo bi nadaljevali takoj po zagotovitvi rezervnih prostorov. Te bi vzpostavili v začasni bolnišnici na mestu stare Nevrološke klinike in na Vrazovem trgu po zaključeni obnovi Negovalne bolnišnice, ki trenutno poteka, načrtujejo v strokovnem svetu.
Začasna bolnišnica bi bila primerna tudi za druge namene, npr. epidemijo covida-19 in zatem tudi za nadomestne prostore med načrtovano obnovo infekcijske klinike in drugih klinik znotraj centra UKC Ljubljana in medicinske fakultete, so navedli.
Hkrati so opozorili, da so začetek energetske sanacije pričakovali že poleti, vendar gradbena dela “zaradi raznih okoliščin niso bila izvedena”. Opozorili so, da je začasna bolnišnica daleč od realizacije in da zaradi nepredvidljivosti epidemiološke situacije, pa tudi gospodarske krize ni mogoče več načrtovati selitve oddelkov po celotni vertikali, če bi to imelo za posledico večmesečno krčenje posteljnih kapacitet. Rezervne kapacitete v začasni bolnišnici so nujne, so poudarili v strokovnem svetu.
Pozvali so tudi, naj se izkoristijo evropska sredstva, ki so na voljo za energetsko prenovo. “Dobro delujoč UKC Ljubljana z ustrezno infrastrukturo bo tudi v bodoče lahko pomenil odločilen korak med življenjem in smrtjo ter med normalnim življenjem in invalidnostjo,” so še zapisali v dopisu, v katerem so posebej izpostavili tudi velik pomen, ki ga ima UKC Ljubljana za zdravstveno oskrbo v Sloveniji.
Svet UKC Ljubljana je sicer na današnji redni 8. seji obravnaval tudi aktualne razmere zdravljenja covidnih bolnikov, stanje čakalnih dob v ustanovi in poslovanje v prvi polovici letošnjega leta. Kot so sporočili, je zavod v prvih šestih mesecih zabeležil za skoraj 28 milijonov evrov izgube. Odhodki so se povečali za 8,14 odstotka, večinoma zaradi podražitev materiala, zdravil, storitev in stroškov dela.
Povečale so se tudi čakalne vrste; na zadnji junijski dan skupaj je na vse zdravstvene storitve čakalo 105.873 bolnikov, od tega jih je nad dopustno čakalno dobo čakalo 53.754. Število čakajočih se je povečalo za 3,22 odstotka glede na prejšnji mesec. Na prvi pregled je nad dopustno dobo čakalo 19.179 bolnikov ali za 4,51 odstotka več v primerjavi s prejšnjim mesecem, so še navedli v sporočilu po seji sveta zavoda.
