Med sumljivimi spletnimi strani so v inšpektoratu našteli denimo jordanslovenija.co, drmartensslovenia.com, adidasoutletslovenija.com, converseslovenijaonline.com, pumaslovenia.com, uggslovenijaoutlet.net, lacosteslovenija.com, pecoattire.com in amiesuit.com. Te so prevedene v slovenski jezik, kar pa še ne pomeni, da gre za slovenskega prodajalca, so opozorili v današnjem sporočilu za javnost.

“Vedno najprej poiščite in preverite podatke o prodajalcu. Preverite sedež podjetja, telefonsko številko, elektronsko pošto in račun, s katerim poslujejo. Na različnih socialnih omrežjih in spletnih forumih lahko preverite, kakšne izkušnje imajo z dotičnim podjetjem drugi potrošniki,” so našteli in dodali, da priporočajo preverbo domeno spletne strani na strani whois.

Kot so navedli, se pogosto zgodi, da med zadetki iskanja določenega izdelka potrošnik najde zapisan URL-naslov, na primer jordansslovenija.com, ko pa nanj klikne, ga usmeri na spletno stran z drugačnim URL-naslovom. “URL naslov se lahko povsem razlikuje, lahko pa gre zgolj za zamenjavo vrstnega reda črk, drugačno končnico ali pa izpuščeno črko,” so zapisali.

Kopirani splošni pogoji s spletnih strani slovenskih prodajalcev lahko vsebujejo tudi podatke o drugih povezanih podjetjih, ki sicer nudijo podporne storitve legitimnim prodajalcem, z lažnimi spletnimi stranmi pa niso povezani. V teh primerih gre po njihovih navedbah za zlorabo imen teh podjetij, ki so prav tako žrtve prevare. Spletne prevare so vedno pogostejše, zato je pri spletnih nakupih potrebne veliko previdnosti, so poudarili.

V prijavljenih primerih so potrošniki naročene izdelke plačali, pošiljka pa ni nikoli prispela. A možnost plačila po povzetju ne pomeni nujno tudi dodatne varnosti, so opozorili. Potrošnik namreč lahko prejme bistveno drugačen izdelek od pričakovanega ali pa celo prazen paket, so opisali in priporočili ogled spletne strani Varni na internetu slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT.