V luči prijave spolnega nadlegovanja, ki jo je igralka Mia Skrbinac sredi februarja tudi uradno vložila zoper igralca in profesorja igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Matjaža Tribušona, se je razvnela javna razprava, oddanih je bilo tudi še nekaj prijav “o ‘neprimernem obnašanju’ profesorjev”, ki so jih na akademiji predali v reševanje etični komisiji Univerze v Ljubljani. V rektoratu univerze pa so za STA zapisali, da so poleg prijave Mie Skrbinac prejeli še eno prijavo, ki se nanaša na AGRFT, in za obe podali naznanilo suma storitve kaznivega dejanja na Policijsko upravo Ljubljana.
Na vprašanje STA, kako se člani kolegija profesorjev opredeljujejo do navedb več študentk in študentov, da je bilo spolno nadlegovanje na AGRFT “zapakirano v študijski proces”?, so odgovorili, da lahko pri ustvarjanju gledaliških predstav prihaja do posebnih situacij, ki jih pri opravljanju večine drugih poklicev ne moremo zaslediti na enak ali vsaj podoben način. Nekaj podobnega se po njihovih besedah lahko dogaja tudi pri ustvarjanju filmov.
“Vsakemu ustvarjalcu mora biti popolnoma jasno, kje je meja med profesionalnim in privatnim. Med etičnim in etično spornim. Pedagogom na akademiji, ki je hkrati umetniška, znanstvena in pedagoška, mora biti ta meja jasna še toliko bolj. Kakršnokoli nadlegovanje ali nasilje, spolno, fizično ali psihično, ne sme biti prisotno, kaj šele tolerirano. Ne v odnosu pedagog študent ali v kateremkoli drugem odnosu. In ne sme biti ‘zapakirano v študijski proces’,” so poudarili.
Kot so pred časom razkrili v televizijski oddaji Tednik, naj bi se o spolnem nadlegovanju na AGRFT veliko govorilo, nihče pa ni vedel, ali so zgodbe resnične. Od pričevanja Mie Skrbinac so nato na Inštitutu 8. marec prejeli 30 novih pričevanj, dobra petina jih je vezanih na AGRFT.
Na vprašanje, kako bodo v kolegiju zaščitili študentke in študente, da do podobnih dogodkov ne bo več prihajalo, pa so odgovorili: “Naredili bomo vse, kar je v naši moči. Predvsem se bomo trudili ustvariti vzdušje, v katerem se bodo študentke in študenti počutili varne in bodo lahko izbranim zaupnikom zaupali težave, v kakršnih se bodo znašli. In seveda, da njihovo zaupanje ne bo zlorabljeno, ampak bo osnova za razrešitev težav, problemov ter ustrezno sankcioniranje prekrškov, vse s ciljem zagotoviti čim bolj kvaliteten, varen in avtonomen študij.”
Doseganje visoke ravni zaupanja v prihodnje bo po njihovem zapisu gotovo odvisno od vseh na akademiji, potem pa tudi od zanesljivih protokolov ne samo na akademiji, ampak tudi na Univerzi v Ljubljani in tudi v postopkih na uradnih organih. “Hkrati pa nas je trenuten položaj še bolj trdno prepričal o tem, da bomo še bolj previdni pri izbiri novih pedagoških sodelavcev,” so sklenili v kolegiju.
