V Sloveniji delujejo trije presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka: Zora (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu), Dora (zgodnje odkrivanje raka dojk) in Svit (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnejših oblik raka na debelem črevesu in danki). O njihovem pomenu pa so spregovorili na današnjem spletnem posvetu v organizaciji Triglav Laba.
Kot je dejala vodja programa Zora Urška Ivanuš, s presejalni programi, ki potekajo v asimptomatski, zdravi populaciji, lahko odkrijejo predrakave ali zgodnje rakave spremembe ter na ta način zmanjšajo število novih primerov raka, kot tudi umrljivost.
“O raku materničnega vratu vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka. Ženske, ki hodijo na presejalne preglede, imajo kar 70 do 90 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za rakom materničnega vratu, prav tako ženske, ki so bile cepljene proti HPV še pred prvo okužbo. Ženske, ki so cepljene in se redno udeležujejo presejalnih pregledov, bodo izjemno, izjemno redko zbolevale,” je poudarila.
Cilj v vseh presejalnih programih je, da v določenem časovnem intervalu pregledajo vsaj 70 odstotkov vse ciljne skupine. Po besedah Ivanuševe je v programu Zora zaradi epidemije covida-19 prvič v 15 letih pregledanost v zadnji triletki padla tik pod 70 odstotkov, vendar se je konec leta že spet nekako dvignila na 70 odstotkov. “Nismo pa še na 72 odstotkih, kot smo bili, seveda pa si želimo še več,” je dejala. Ob tem pa je ženske pozvala, naj tudi v času epidemije ne zanemarijo skrbi za zdravje in se odzovejo vabilu na presejalni pregled.
V programu Dora je bila po besedah vodje programa Kristijane Hertl v lanskem letu, ki ga je zaznamoval covid-19, količina opravljenih mamografij minimalno manjša kot leto prej. In tudi število odkritih rakov je bilo le minimalno drugačno. Kot je pojasnila, so lani spomladi delo prekinili za dva meseca in pol. A so to zamudo zelo intenzivno poskušali nadoknadili v poletnih mesecih. “Lani praktično nismo imeli dopusta,” je dejala Hertlova in dodala, da so s tem nekako uspeli doseči normalno stanje.
Hertlova je pojasnila, da je v programu Dora sicer udeležba v povprečju 74-odstotna, na kar so zelo ponosni. Dora deluje 13 let, od leta 2018 po celi Sloveniji, v tem času pa so naredili skoraj 600.000 mamografij in odkrili precej preko 3000 rakov. “Če je rak odkrit v začetni fazi, ko je omejen samo na dojko, je potrebno zdravljenje manj obsežno, v največ primerih odstranitev cele dojke ni potrebna, manj obsežno je tudi sistemsko zdravljenje. Posledično je veliko hitrejše okrevanje, boljše preživetje in zmanjšanje umrljivosti,” je izpostavila.
Predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Borut Štabuc, ki je predstavil Program Svit, je podobno poudaril, da sodelovanje v programu zmanjšuje zbolevnost za rakom debelega črevesa in danke, pa tudi umrljivost. Izboljšuje tudi kakovost življenja bolnikov, saj približno 40 odstotkov vseh rakov odkrijejo v zgodnji fazi, ko je mogoče le endoskopsko zdravljenje.
Po njegovih besedah je bil rak debelega črevesa in danke leta 2010 na drugem mestu po pojavnosti, leta 2017 že na petem mestu. Pomembno pa se je zmanjšalo tudi finančno breme zdravljenja raka debelega črevesa in danke.
Epidemije je v začetku vplivala tudi na njihovo delo. Med marcem in majem je bilo ustavljeno pošiljanje testnih kompletov, v začetku aprila 14 dni niso izvajali kolonoskopije in nanjo naročali. V nekaterih centrih so nato kolonoskopijo predvsem zaradi pomanjkanja zaščitne opreme izvajali v omejenem obsegu, a so od julija do novembra vse te kolonoskopije opravili in v decembru glede na epidemijo ni bilo čakalne dobe.
