K nižjemu primanjkljaju je prispevala občutna rast prihodkov, kjer je bilo po podatkih finančnega ministrstva opaziti predvsem višjo rast dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost ter prejetih sredstev iz EU.

Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so v tem obdobju skupaj dosegli 8,38 milijarde evrov in so bili za 19,8 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju. Dohodnine se je v proračun steklo 31,9 odstotka več, predvsem zaradi višjih izplačil dodatka za delo v rizičnih razmerah v javnem sektorju ter rasti mase plač.

Davka od dohodka pravnih oseb je bilo vplačanega 47,7 odstotka več kot v prvih enajstih mesecih lani, davka na dodano vrednost 16,9 odstotka več, trošarin pa 7,8 odstotka več.

Na strani odhodkov so se obveznosti za plačilo plač in prispevkov v primerjavi z enakim obdobjem lani povišale za 10,4 odstotka, kar je posledica napredovanj in dogovora o plačah, višjega izplačanega regresa, sprostitve izplačil delovne uspešnosti ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah.

Za 11,5 odstotka so bili višji izdatki za blago in storitve, za 32,7 odstotka transferji posameznikom in gospodinjstvom, za 32 odstotkov transferji javnim zavodom ter za 49,2 odstotka izplačila investicijskih odhodkov in transferjev.

So se pa nekateri odhodki zmanjšali, izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so bili denimo za 44,9 milijona evrov nižji kot v prvih enajstih mescih lani, za subvencije pa je bilo namenjeno 41,7 odstotka manj.

Vplačila v proračun EU so v tem obdobju znašala 558 milijonov evrov in so bila od tistih v enakem obdobju lani višja za 16,2 odstotka.

Za ukrepe po protikoronski zakonodaji je bilo iz državnega proračuna letos do konca novembra izplačanih 2,45 milijarde evrov, potem ko se je v celem letu 2020 ta znesek ustavil pri 1,88 milijarde evrov.