Strategija prostorskega razvoja Slovenije je temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. DZ jo je potrdil leta 2004, njen cilj pa je ob za našo državo značilni veliki razpršenosti in majhnosti naselij v razmerju do števila prebivalcev ali površine države zagotoviti racionalen in učinkovit prostorski razvoj, policentrično omrežje mest in drugih naselij.
Uresničevanje strategije spremljajo na ministrstvu za okolje in prostor ter v določenih časovnih obdobjih pripravijo poročilo o njenem uresničevanju skupaj s predlogi oz. priporočili za nadaljnji prostorski razvoj države. Danes objavljeno poročilo o prostorskem razvoju Slovenije 2021 zajema obdobje od leta 2014 do leta 2020.
Za to obdobje sta značilna proces staranja prebivalstva ter neenakomerno teritorialno porazdeljevanje med območji, piše v dokumentu. Povečevanje števila prebivalstva se pričakuje predvsem v osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji, za druge regije bo značilno stagniranje ali zmanjševanje števila prebivalcev. Na splošno se bo število prebivalcev še naprej povečevalo predvsem ob t. i. avtocestnem križu na račun stagnacije obmejnih, manj razvitih in prometno slabše dostopnih območij.
Avtorji – po naročilu ministrstva za okolje in prostor je poročilo izdelal Urbanistični inštitut RS – ob tem svetujejo, da se pretežno neugodno stanje in trende na področju gibanja prebivalstva v Sloveniji spremlja, vrednoti in primerno upošteva pri načrtovanju dolgoročnega prostorskega razvoja Slovenije.
Kot velik problem izpostavljajo precejšen delež nenaseljenih stanovanj, ki znaša 20 odstotkov celotnega stanovanjskega fonda. Ker se določen del teh “nenaseljenih” stanovanj nezakonito oddaja v najem, priporočajo sprejem in učinkovito izvajanje ukrepov za ureditev področja zasebnega najema. Uvedba ustreznih fiskalnih in drugih regulativnih inštrumentov ima cilj aktivirati prazne stanovanjske nepremične ter spodbuditi regulirano opravljanje dejavnosti oddajanja stanovanj na zasebnem trgu, so zapisali.
V poglavju o prometu svetujejo posvečanje večje pozornosti izboljšavam na področju trajnostne mobilnosti ter povezovanju prometnega in prostorskega načrtovanja. Le tako bomo namreč zmanjšali odvisnost od osebnih avtomobilov in onesnaženost okolja ter izboljšali prometno dostopnost za vse prebivalce.
Glede stanja kmetijskih in gozdarskih zemljišč poročilo opaža dokaj stabilne trende. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se je umirilo, v prihodnje se pričakuje le zaraščanje dela površin, ki niso primerne za strojno obdelavo. Gozdovi, ki so v preteklih letih utrpeli veliko škode zaradi naravnih ujm, pa se pospešeno sanirajo in obnavljajo.
O kakovosti javnih odprtih površin pa so avtorji zapisali, da se je v času obravnave tega poročila vidneje spremenila. Na eni strani se tudi v Sloveniji povečuje zavedanje o pomenu javnega odprtega prostora za kakovost bivanja in predvsem na središčnih lokacijah slovenskih mest so vidna prizadevanja za izboljšave, vendar pa hkrati v poseljenem prostoru potekajo procesi, ki zmanjšujejo kakovost javnih odprtih površin. Med slednjimi izpostavljajo naraščajočo motorizacijo, privatizacijske težnje in financiranje izboljšav le v izbranih mestnih predelih.
Strategija prostorskega razvoja Slovenije je sicer v postopku prenove. Nova vizija prostorskega razvoja določa, da bo Slovenija premišljeno upravljala svoj prostor in svojim prebivalcem zagotavljala optimalne pogoje za varno in zdravo okolje ter visoko kakovost življenja. Temeljne usmeritve so pripravljene za obdobje do leta 2050, pri čemer sta poudarjena tudi vloga prebivalcev pri načrtovanju in oblikovanju prostora in dolgoročni cilj prehoda Slovenije v ogljično nevtralno družbo.
