Rast cen življenjskih potrebščin v območju z evrom, ki jo je dodatno pospešila ruska invazija v Ukrajino, je “zelo blizu” vrhuncu, je danes v Evropskem parlamentu dejal podpredsednik Evropske centralne banke (ECB) Luis de Guindos. Ob tem je ocenil, da se bo inflacija začela zniževati v drugi polovici leta, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
“Kljub temu bo inflacija visoka tudi v zadnjem četrtletju,” je dejal de Guindos, pri čemer ECB za zadnje tri mesece leta 2022 trenutno napoveduje štiriodstotno inflacijo.
Inflacija v območju z evrom je marca dosegla rekordnih 7,4 odstotka, kar je sicer precej višje od dvoodstotnega cilja ECB.
Medtem pa je Svetovna banka v torek opozorila, da so od začetka ruskega napada na Ukrajino precej poskočile cene energije, ki bi lahko ostale “na zgodovinsko visoki ravni” do leta 2024 in tako ogrozile gospodarsko rast.
“Gre za največji šok od sedemdesetih let prejšnjega stoletja,” je dejal podpredsednik Svetovne banke, pristojen za pravično rast, finance in institucije, Indermit Gill. Šok, zaradi katerega naj bi se cene energije letos zvišale za 50 odstotkov, še poslabšujejo trgovinske omejitve ter naraščajoče cene hrane, goriva in gnojil.
“Zaradi teh razmer se pojavlja nevarnost stagflacije,” je ob objavi obetov za blagovni trg opozoril Gill.
Rast cen hrane in energije pa bi lahko vodila v družbene nemire v Afriki, pa je danes posvaril Mednarodni denarni sklad (IMF). Kot ugotavlja, se je v večini držav južno od Sahare gospodarska rast v primerjavi z lanskim letom že upočasnila, ta upočasnitev pa se bo še povečala zaradi naraščajočih cen žit in goriva.
“Vojna v Ukrajini je povzročila močno povišanje cen energije in hrane, kar bi lahko ogrozilo prehransko varnost v regiji, povečalo stopnjo revščine, poslabšalo dohodkovno neenakost in morda povzročilo socialne nemire,” je sklad zapisal v svoji letni regionalni napovedi za Afriko.
Vodja IMF za področje Afrike Abebe Aemro Selassie je za AFP pojasnil, da je “zelo zaskrbljen” zaradi dvojnega učinka višjih stroškov hrane in goriva, kar še posebej občuti velika večina afriških držav, ki niso izvoznice nafte ali plina. “To je šok, ki je lasersko usmerjen v najrevnejše,” je dejal.
