Kot je dodala, so epidemiologi slednje visoko rizičnih stikov z okuženimi z novim koronavirusom opravljali ves čas, a so se v času velikega naraščanja števila okuženih glede na omejene zmogljivosti osredotočili predvsem na kritična področja, kot so vzgojno-varstvene ustanove, domovi starejših občanov in zdravstvene institucije.

“Vsem smo bili ves čas na voljo, kolikor je to le bilo mogoče. Res je, da smo stike iskali tako, da smo tiste, ki so bili pozitivni, prosili, da obvestijo visoko rizične stike in se ljudje nato obnašajo samozaščitno, a smo vseeno poklicali vse pozitivne osebe in tako poskušali zagotavljati njihovo sodelovanje pri obveščanju,” je pojasnila Čakš Jagrova

Po njenih besedah bodo še naprej pri sledenju skušali čim bolj pokriti številke, ki se zdaj znižujejo, a je protokol delovanja za epidemiologe vselej enak, ne glede na to koliko se te večajo ali manjšajo.

Kot je povedala, trenutno vse napore usmerjajo v ustanavljanje profesionalnih klicnih centrov, saj je to lahko tudi dolgoročna rešitev in odličen dolgoročni pripomoček pri zagotavljanju kriznih upravljalnih centrov, ki jim jih nalagajo tudi mednarodni pravni predpisi. Po njenih besedah gre za ukrep, ki bo v morebitnih podobnih razmerah omogočal, da ne bodo več v takšni stiski pri iskanju visoko rizičnih stikov in bo delovanje epidemiološke službe še bolj učinkovito.

Kdaj bi lahko prišlo do vzpostavitve takih klicnih centrov, za zdaj še ni mogla napovedati. A po njenih besedah potekajo zelo intenzivni pogovori, tako epidemiološka kot vse ostale službe, ki so pri tem potrebne, pa tesno sodelujejo.

Pri tem bo treba zagotoviti finančna in kadrovska sredstva, struktura pa je postavljena in je po besedah Čakš Jagrove zastavljena večstopenjsko. Sodelovali bodo tako centri, ki že profesionalno izvajajo podobne zadeve, torej centri za anketiranje, in epidemiologi ob pomoči študentov medicine. Ali bodo pri tem deležni dodatne pomoči ministrstva za zdravje, ni znala odgovoriti.