Predlog proračunov za leti 2023 in 2024 ohranja rast izdatkov obrambnega ministrstva za oba podsistema – obrambnega in sistem zaščite in reševanja. Po predlogu se obrambni izdatki v letu 2023 višajo na 976,6 milijona evrov, kar pomeni dvig na 1,36 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2024 pa so načrtovani v višini 1,064 milijarde evrov, kar predstavlja 1,44 odstotka BDP. Šarec upa, da bo DZ predlog proračuna podprl in s tem potrdil, da je Slovenija resna in kredibilna partnerica v mednarodni skupnosti.

Slovenski obrambni sistem se sicer sooča z nekaj izzivi. Med drugim ima marsikatera enota nezadostno opremo, kar onemogoča dvigovanje ocene bojne pripravljenosti, je odgovoril na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo dvig ocen.

Na kritike predsednika republike Boruta Pahorja na račun postopka odstopa od pogodbe o nakupu boxerjev Šarec odgovarja, da se je za odstop odločila vlada po pregledu revizijskega poročila. Tega je Pahor tudi prejel, je dodal. Od prihodnjega predsednika republike sicer pričakuje, da bo spoštoval svojo ustavno vlogo.

Med bolj temeljnimi izzivi je nezadostna kadrovska slika Slovenske vojske. Sindikati, reprezentativni na področju obrambe, sicer opozarjajo, da so vojaki glede nekaterih vprašanj v slabšem položaju kot drugi javni uslužbenci. “Enotni plačni sistem pozna delo od 7. do 15. ure, kar je več, mora biti plačano. Vojaški poklic ni tak,” je tudi sam izpostavil eno od teh okoliščin.

Vrhovno sodišče je marca odločilo, da morajo vojakov čas na straži šteti v delovni čas. V praksi namreč vojakom stražo štejejo v delovni čas, vse nadaljnje ure, ko so vojaki na voljo v objektu, pa so obračunane kot pripravljenost na delo, ko so plačani v višini 50 odstotkov. Šarec težko napoveduje, kdaj točno se bo ta zadeva uredila, se pa zaveda, da je glede nje vloženih več tožb.

“Eno je formalno-pravno, drugo je pa vsebinsko razumevanje položaja vojakov in tukaj smo spet pri tem, da ta poklic ni poklic za osem ur. To niso lahko rešljivi problemi in zagotovo jih ne bomo pometli pod preprogo,” je obljubil.

Kot pravi, se sestajajo s sindikati in iščejo odgovor na to in druga odprta vprašanja. Osebno bi najraje videl, da bi se vojake izvzelo iz enotnega plačnega sistema, vendar se zaveda, da to ni mogoče.

Nezadovoljstvo vojakov je prisotno tudi zaradi direktive generalštaba, ki določa plačilo dodatka po 59. členu zakona o službi v Slovenski vojski, glede obračunavanja dela vojakov pri varovanju državne meje. Če je prej veljalo, da so vojaki do dodatkov upravičeni po petih dneh terenskega dela, je generalštab to z direktivo spremenil v enajst dni. Posledično to omogoča rotacijo vojakov na način, da kvečjemu vsake tri mesece dosežejo kvoto, ki jim prinaša dodatek za povečan obsega dela.

“Vesel bom, če vojski ne bo treba več biti na meji. Veliko se pričakuje od hrvaškega vstopa v schengen, če se bo to zgodilo, bomo lahko tudi drugače razporejali ljudi,” je na vprašanje o tem dejal Šarec. Dokler vojaki ostajajo na meji, pa po njegovih besedah to spada pod operativo in s tem v pristojnost generalštaba. Kako pa komentira, da se je vodstvo generalštaba iz te direktive izvzelo? “Te zadeve rešujemo in težko karkoli javno komentiram,” je odgovoril.

Kljub navedenemu ocenjuje, da so zaposlitveni pogoji v vojski zadovoljivi. “Mi se vedno pogovarjamo o vojski kot o nadurah pa nesorazmerjih in potem seveda javnost dobi vtis, da se ne dela drugega kot da se pogovarjamo, kdo ima več nadur. Ampak vojska je pač časten poklic,” meni obrambni minister, ki sicer napoveduje dopolnitve zakona o službi v Slovenski vojski. Podrobnosti pa še ne razkriva.

Ob vprašanju ali bi poklicni vojaki, tako kot poklicni gasilci, potrebovali svojo kolektivno pogodbo, je Šarec mnenja, da to ni glavna stvar, ki bi reševala položaj vojske. “Mislim, da je treba SV najprej opremiti, saj mladi, ki se odločajo za vojsko, ne preverjajo ali obstaja kolektivna pogodba ali je ni, ampak jih žene kaj drugega,” meni. Glede tega se sklicuje na velik interes mladih za udeležbo na vojaških taborih. “Tisti, ki pride izključno zaradi denarja v vojsko, bo morda razočaran. Ampak mislim, da mladi, ki se odločajo za ta poklic, nanj ne gledajo na tak način.”

Šarec zagotavlja, da se zaveda izzivov popolnjevanja vojaškega kadra. “Prejšnja vlada je številke prikazovala z raznimi statističnimi prilagajanji, kar ni odražalo realnega stanja, saj se trend manjka vojakov ni ustavil, ampak prav nasprotno. Mi smo se tega lotili s pripravo konkretnih ukrepov in rešitev, na vsem tem intenzivno delamo,” je zagotovil.

Je pa ob omembi gasilcev Šarec dejal, da bo odslej vojska pogosteje priskočila na pomoč ob raznih naravnih nesrečah. “Ko se aktivira državni načrt, je predvideno, da se vojsko vpokliče, ko to odredi poveljnik civilne zaščite,” je pojasnil in dodal, da se od poveljnika civilne zaščite odslej pričakuje, da bo to tudi dejansko storil, doslej namreč ni bilo vedno tako. Vojska ima na razpolago pare rok, bagre, tovornjake, lopate, samokolnice … in ni tukaj samo za to, “da je v vojašnicah in na vadiščih, ampak tudi da pomaga ljudem ob naravnih in drugih nesrečah”. “Slovenska vojska je in bo tudi v prihodnje prva priskočila na pomoč ljudem, ko jo bodo ti potrebovali,” je dodal.

Šarec se na tej točki ni ustavil s kritikami na račun uprave za zaščito in reševanje, z mesta generalnega direktorja katere je nedavno odstopil Darko But. “Prevečkrat poslušamo, kako se kakšna stvar ne da. Če bi poslušali vidnega predstavnika civilne zaščite, potem na Unici ne bi črpali vode in je vozili v Rižano,” je bil konkreten. Tudi obisk inšpektorjev za informacijsko varnost po avgustovskem kibernetskem napadu na informacijski sistem uprave je namreč pokazal na vrsto nepravilnosti, izrekli so 24 ukrepov in podali še devet priporočil.

“Ni moj namen, da o tem samo javno govorim. Moj namen je, da uprava začne delovati, tako kot je treba,” je navedel. V smeri večje učinkovitosti namerava kot minister uveljaviti tudi priporočilo o reorganizaciji regijskih štabov civilne zaščite.

Delovanje civilne zaščite na terenu sicer ocenjuje kot dobro, tam gasilci dobro sodelujejo z vojsko in policijo. “Vodstvene strukture v nekaterih organizacijah pa so drugo vprašanje,” je pripomnil in dodal, da “ko človek pokliče na 112, ga nič ne zanima, kako so razdeljene pristojnosti med upravo in ministrstvom. Zanima ga, ali bo prišlo gasilsko vozilo”. Vlada je sicer minuli teden na mesto vršilca dolžnosti generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje imenovala Leona Behina.

Letošnji požar na Krasu je pokazal tudi potrebo po dodatnih gasilskih letalih. V ta namen bodo na ministrstvu dokupili gasilni modul za transportno letalo spartan, ki je še v postopku nakupa. Šarec opozarja, da to ne bodo palete z vodo, s katerimi je ob požaru gasil romunski spartan, temveč “cisterna, ki se jo namesti v letalo in ima možnost vodo odvreči v eni potezi ali jo polivati postopno.” Modul bodo z vodo polnili na letališču, kar pa prinaša možnost gašenja s sladko vodo, ki je za namen gašenja učinkovitejša, prav tako pa je to bolj ekološko.

Poleg tega bo ministrstvo za obrambo še ta mesec predlagalo vladi nakup lahkih letal za gašenje, ki so za naše razmere primernejša od kanaderjev. Ob tem so veliko cenejša, s 3000 litrsko cisterno pa kljub temu še vedno zelo učinkovita. Drago bo usposabljanje posadke, Šarec ga ocenjuje pri 600.000 evrih, a “varnost nima cene,” je sklenil.