S projektom skupnega ukrepanja želi NIJZ z ostalimi deležniki uvesti skupno orodje za spremljanje hranilne vrednost živil. Na ta način bi vse sodelujoče države opisale ponudbo živil in njihovo prehransko kakovost ter spodbudila preoblikovanje živil na podlagi izdelkov z oznako “najboljšega v razredu”.

V sodelovanju z deležniki v živilskopredelovalna industriji bi z zniževanjem vsebnosti sladkorja, soli in maščob v predelanih živilih radi zagotovili bolj zdrava živila. Glede vsebnosti sladkorja, soli in nasičenih maščob v predelanih živilih med cilji zastavljajo še pripravo nacionalne tarčne vrednosti in strateškega načrta za preoblikovanje sestave živil, so našteli.

“Trenutni kazalniki ciljev trajnostnega razvoja vključujejo le delna sklicevanja na prehranski sistem, zato bi spremljanju ciljev trajnostnega razvoja koristil dodatek niza kazalnikov, povezanih s celotnim prehranskim sistemom,” so v sporočilu navedli Moniko Robnik Levart iz inštituta.

Prehranski sistemi poleg zdravja vplivajo še na okoljski odtis in na socialno-ekonomske zunanje učinki evropske družbe, kot denimo na način neenakosti v dobavnih verigah, so pojasnili v sporočilu za javnost.

Po mnenju NIJZ bo izboljšanje ponudbe hrane imelo koristi za vse skupine prebivalstva, posebej pa za otroke in najbolj ranljive populacije, ki prepogosto uživajo predelana živila.

Po podatkih Evropske komisije je bilo namreč leta 2017 v Evropski uniji približno 15 odstotkov otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo. Približno pet odstotkov pa jih je bilo debelih. Debelost v otroštvu pogosto napoveduje debelost tudi v odrasli dobi, zato naraščajoča razširjenost otroške debelosti vključuje tudi vse večjo pojavnost debelosti v odrasli dobi z vsemi povezanimi boleznimi in zapleti, so opozorili na inštitutu.

Za preprečevanja tega so zagnali tudi pilotni pristop javnega naročanja živil v javnih institucijah, ki po besedah Barbare Lončarek iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij olajša postopek javnega naročanja živil tako za javne zavode kot tudi za ponudnike živilskih izdelkov.

“Glavna prednost za ponudnike, ki so vpisani v katalog živil za javno naročanje, je trenutno avtomatsko izpolnjevanje predračuna s podatki o izdelkih iz aplikacije in posledično velik prihranek na času,” so na NIJZ povzeli besede Barbare Lončarek.

Projekt Best-ReMaP so začeli oktobra 2020, zdaj pa prehaja v zaključno fazo.