Zdravstvena reforma se ne zdi niti nujna niti nenujna dvema odstotkoma vprašanih, nenujna se zdi enemu odstotku, sploh nenujna pa dvema odstotkoma vprašanih. Štiri odstotke jih je neopredeljenih.
Reformo o dolgotrajni oskrbi kot zelo nujno ocenjuje 41 odstotkov vprašanih, kot nujno pa 36 odstotkov. Za 11 odstotkov anketiranih ni niti nujna niti nenujna, za štiri odstotke je nenujna in za tri odstotke sploh nenujna. Pet odstotkov jih je neopredeljenih.
Pokojninska reforma je zelo nujna za 40 odstotkov vprašanih in nujna za 35 odstotkov. Niti nujna niti nenujna je za 13 odstotkov, nenujna za pet in sploh nenujna za tri odstotke. Štiri odstotke jih je neopredeljenih.
Da je zelo nujna stanovanjska reforma, meni 33 odstotkov anketiranih, prav toliko pa tudi, da je nujna. Po mnenju 18 odstotkov anketiranih ni niti nujna niti nenujna, po mnenju sedmih odstotkov je nenujna, po mnenju petih odstotkov pa sploh nenujna. Štiri odstotke jih je neopredeljenih.
Šolsko reformo je kot zelo nujno ocenilo 24 odstotkov sodelujočih, kot nujno pa 31 odstotkov. Po mnenju 23 odstotkov ni niti nujna niti nenujna, po mnenju desetih odstotkov je nenujna, po mnenju šestih odstotkov pa sploh nenujna. Neopredeljenih jih je šest odstotkov.
Davčna reforma je zelo nujna za 18 odstotkov vprašanih, nujna za 30 odstotkov, niti nujna niti nenujna za 26 odstotkov, nenujna za 11 odstotkov in sploh nenujna za devet odstotkov. Šest odstotkov jih je neopredeljenih.
Reforma plačnega sistema v javnem sektorju pa je zelo nujna po mnenju 17 odstotkov vprašanih, nujna po mnenju 31 odstotkov, niti nujna niti nenujna po mnenju 22 odstotkov, nenujna po mnenju 15 odstotkov in sploh nenujna po mnenju osmih odstotkov vprašanih. Neopredeljenih jih je sedem odstotkov.
Zdravstvena reforma se zdi enako nujna vsem starostnim skupinam anketiranih, medtem ko se reforma o dolgotrajni oskrbi zdi nadpovprečno nujna starejšim od 65 let. V tej starostni kategoriji jih 55 odstotkov meni, da je zelo nujna.
Na drugi strani se stanovanjska in šolska reforma, ki se bolj tičeta mlajših, zdita nadpovprečno pomembni mlajšim državljanom. Stanovanjska reforma se zdi zelo nujna 65 odstotkom anketirancev, starih od 18 do 24 let, šolska reforma v isti starostni kategoriji pa je zelo nujna za 41 odstotkov vprašanih.
Zdravstvena reforma se zdi nujna 92 odstotkom tistih, ki volijo Levico, pri volivcih SDS pa ta delež znaša 61 odstotkov. Za volivce SDS sta zelo nujni reforma o dolgotrajni oskrbi, saj se jih je za tak odgovor opredelilo 54 odstotkov, in pokojninska reforma, saj se jih je za tak odgovor opredelilo 48 odstotkov. Podporniki koalicijskih strank ti dve reformi ocenjujejo za manj nujni kot obe opozicijski stranki. Največje razlike med strankami so pri stanovanjski reformi. Zelo nujna je za 74 odstotkov volivcev Levice in le za 27 odstotkov volivcev SDS.
Če reforme ne bi bile uresničene, bi morala po mnenju 50,8 odstotka vprašanih odgovornost prevzeti celotna koalicija, po mnenju 24,5 odstotka vprašanih predsednik vlade Robert Golob, po mnenju 8,6 odstotka vprašanih pa resorni minister. Za odgovor “drugo” se jih je odločilo 5,3 odstotka, za odgovor “ne vem” 5,7 odstotka, medtem ko jih je 5,1 odstotka dejalo, da ne morejo oceniti.
Da bo vlada izpeljala načrtovane reforme, je za 28,8 odstotka anketiranih malo verjetno in za 23,4 odstotka zelo malo verjetno. Medtem jih 23,8 odstotka verjame, da je to verjetno, 3,4 odstotka pa, da je zelo verjetno. Po mnenju 17,6 odstotka anketiranih to ni niti verjetno niti malo verjetno, tri odstotke anketiranih pa je neopredeljenih.
V uspešno izpeljavo reform verjamejo volivci Svobode in SD, medtem ko so volivci Levice bolj pesimistični. Volivci SDS bi sorazmerno bolj kot druge stranke za neuspeh reform okrivili predsednika vlade Goloba, saj jih je tako menilo 40 odstotkov, volivci NSi pa koalicijo, saj jih je bilo takega mnenja 59 odstotkov.
Mediana je anketo izvedla od 3. do 7. aprila, sodelovalo pa je 707 anketirancev.
