Kot so ob nedavnem svetovnem dnevu duševnega zdravja navedli na portalu, 25 odstotkov delavcev v Evropi navaja, da večino svojega delovnega časa doživljajo stres. Podoben odstotek pa jih navaja, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje. Te podatke podpirajo naraščanje izostankov z dela, nezaposlenost in številni zahtevki za dolgotrajno nezmožnost za delo zaradi stresa ter težav z duševnim zdravjem, so navedli.
Slovenci smo po njihovih besedah v vrhu evropskih držav, ki poročajo o visoki stopnji stresa pri delu. Glede na raziskavo v okviru programa PSDT (2018-2021), na katero se sklicujejo, je pri nas vsak četrti vprašani v minulem mesecu vsaj enkrat doživljal tesnobo do te mere, da so ga občutki začeli ovirati pri delu, desetina jih je v zadnjem letu doživela simptome depresije ali tesnobnosti, približno četrtina pa je povedala, da se je v zadnjem letu soočila z izgorelostjo.
Najpogostejši dejavniki, povezani s stresom na delovnem mestu, so pomanjkanje nadzora nad delom, neprimerne zahteve, premajhna podpora sodelavcev in vodstva, neujemanje med delavci, slabi medosebni odnosi in nasilje na delovnem mestu ter negotovost zaposlitve, so povzeli pri MojeDelo.com.
Velik del odgovornosti za stres na delovnem mestu po besedah terapevtke in svetovalke podjetjem Katje Ujčič nosijo delodajalci. “Vodje, ki želijo upravljati tudi prihodnost podjetja, bodo morali razviti svoje vrednote in vrednote podjetja na temeljih etičnosti, moralnosti in sočutja. Kdor ne bo sočuten in intuitiven vodja, ta preprosto ne bo obstal,” so njene besede posredovali s karierno-zaposlitvenega portala.
Sicer pa, tako pri MojeDelo.com, duševne motnje ne posegajo močno le v življenje posameznikov, temveč tudi podjetjem in organizacijam prinašajo vrsto škodljivih posledic, kot so odsotnost z dela, manjša delovna storilnost in produktivnost zaposlenih, nižja motivacija za delo ter višji stroški.
V Evropi stroški, povezani z duševnim zdravjem v Evropi, po njihovih navedbah znašajo 240 milijard letno. Manj kot polovica tega zneska naj bi izvirala iz neposrednih stroškov, ki so povezani z zdravljenjem. To predstavlja med 2,6 in 3,8 odstotka bruto domačega proizvoda EU, zaradi česar so psihične bolezni drugi najpogostejši problem zdravja pri delu v Evropi, piše Erudite.ai, ki se ukvarja s tveganjem izgorelosti pri zaposlenih.
Na portalu so navedli še, da je po ocenah, ki so na voljo, 50 do 60 odstotkov odsotnosti z dela posledica psihičnih posledic izgorelosti, “ki je postala ena najpogostejših bolezni delavcev”.
Stres, povezan z delom, v kar 80 odstotkih močno skrbi vodstva podjetij, pa je pokazala raziskava The ESENER survey (EU-OSHA, 2010, 2015), na katero so se prav tako naslonili pri MojeDelo.com.
Številne svetovne kadrovske agencije zato vodstvenim delavcem svetujejo, naj bo vodja za zgled, naj vzpostavijo načrt za boljše počutje zaposlenih, naj jim ponudijo možnost za izboljšanje počutja, vzpostavijo odprto komunikacijo z njimi, uredijo prostor za sprostitev in ustvarijo socialno dejavnost, ki bo okrepila odnose med zaposlenimi.
