Slovenija naj bi tako iz Nemčije dobila “35 težkih 8×8 nakladalnih tovornjakov in pet težkih 8×8 vodnih cistern”, so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so izpostavili v kabinetu, je bil dogovor sprejet “v duhu solidarnosti z ukrajinskim narodom”, ki se sooča z rusko agresijo, hkrati pa bo “ta krožna izmenjava okrepila tudi obrambno sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo”.

Državi sta se sicer pred meseci pogovarjali tudi o možnosti, da bi Slovenija Ukrajini namenila svoje tanke tipa M84, Nemčija pa bi ji v zameno zagotovila svoje modernejše tanke, a do tega dogovora zaenkrat očitno ni prišlo.

Današnji telefonski pogovor med Golobom in Scholzem je bil sicer nadaljevanje njunega dialoga, ki se je začel ob obisku slovenskega premierja v Berlinu 12. julija. Kot pojasnjujejo v Golobovem kabinetu, sta voditelja izmenjala poglede na energetsko krizo in možne ukrepe s strani EU, da bi omilili sedanje visoke cene in podprli zmanjšanje povpraševanja po plinu in elektriki.

Izpostavila sta potrebo po hitrem odzivu EU in solidarnosti med državami članicami. V zvezi s tem je predsednik vlade izrazil zaskrbljenost zaradi volatilnosti cen elektrike, ki ima lahko resne posredne učinke na preostalo gospodarstvo, tudi prek inflacije. Pozval je k takojšnji uvedbi ustreznih tržnih varovalk, so sporočili iz Golobovega kabineta.

Slovenski premier in nemški kancler sta poleg tega razpravljala tudi o položaju na Zahodnem Balkanu ter se zavzela za jasno evropsko perspektivo držav te regije. Golob je izpostavil, da je širitev EU najboljše jamstvo za varnost, stabilnost in napredek v regiji. Zavzel se je tudi za to, da bi voditelji članic EU že v prihodnjih mesecih obravnavali predlog, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo v EU, so še sporočili iz premierjevega kabineta.