Ustanovitelj in predsednik organizacije Marc Dullaert je letošnje poročilo opisal kot “zaskrbljujoče za sedanje in prihodnje generacije otrok”. “Hitro spreminjajoče se podnebje ogroža njihovo prihodnost in njihove osnovne pravice,” je dejal.

“V zadnjem desetletju ni bilo bistvenega napredka v življenjskih standardih otrok, poleg tega pa je pandemija covida-19 močno vplivala na njihovo preživetje,” je opozoril Dullaert in vlade po svetu pozval k ukrepanju in investiranju v prihodnost otrok.

Poročilo navaja, da zaradi motenj pri dobavi in zaprtja klinik veliko otrok med pandemijo ni imelo dostopa do hrane ali zdravil, zaradi česar jih je umrlo približno 286.000, mlajših od pet let. Poleg tega se je prvič v dveh desetletjih število otrok, ki delajo, povečalo, in sicer na 160 milijonov, kar je 8,4 milijona več kot v zadnjih štirih letih.

Približno milijarda otrok po svetu je tudi izpostavljena visokemu tveganju zaradi podnebnih sprememb. Več kot tretjina, približno 820 milijonov, jih je izpostavljena vročinskim valovom, medtem ko jih je zaradi pomanjkanja vode po vsem svetu prizadetih 920 milijonov.

Vendar pa poročilo navaja tudi nekoliko spodbudnejše podatke. Med drugim sta na področju otrokovih pravic znatno napredovali Angola in Bangladeš. Prva je prepolovila umrljivost otrok, mlajših od pet let, druga pa je za skoraj polovico zmanjšala število otrok, mlajših od pet let, ki imajo prenizko telesno težo.

Med 185 državami so sicer na najvišja mesta po spoštovanju otrokovih pravic letos uvrščene Islandija, Švedska in Finska, na najnižja pa Sierra Leone, Afganistan in Čad. Slovenija, ki je bila v poročilu izpred dveh let na tej lestvici sedma, je tokrat zasedla deveto mesto, medtem ko je sosednja Avstrija osma, Italija 18., Hrvaška 22., Madžarska pa 40.

Indeks, ki letos obeležuje deseto obletnico, organizacija KidsRights pripravlja v sodelovanju z rotterdamsko univerzo. Temelji na podatkih agencij ZN in je prva ter edina lestvica, ki letno meri spoštovanje otrokovih pravic po svetu.