Slovenija je poslabšala svojo oceno, ki je z lanskih 55,9 točke upadla na 54,3 točke. Najbolj je nazadovala na področju upravljanja, kjer je zasedla 14. mesto, potem ko je bila lani tretja. Za eno mesto je nazadovala še na področju intelektualnega kapitala, tako da je tam končala na 21. mestu (lani na 20. mestu).

Četudi je naša država poslabšala uvrstitev na lestvici, pa je na nekaterih področjih ocene izboljšala. Najbolje se je odrezala pri družbenem kapitalu, kjer je sklenila na sedmem mestu (lani na devetem mestu). Na področju naravnega kapitala se je uvrstila na 72. mesto (lani na 76. mesto), na področju intenzitete rabe virov pa je bila na 128. mestu (lani na 141. mestu).

Na vrhu lestvice so tudi letos povečini skandinavske države, mednje se je vrinila le Švica. Šesto leto zapored sam vrh tako zaseda Švedska, ki je letos zbrala 61,2 točke, kar je sicer nekaj manj kot lani, ko je zabeležila 62,1 točke. Sledijo ji Finska, Švica, Danska, Norveška, Islandija, deseterico pa zaokrožajo Irska, Francija, Avstrija in Nemčija.

Severnoevropske države posebej izstopajo po kazalcu družbenega kapitala, kar je posledica gospodarske rasti in širokega družbenega soglasja.

Med prvimi 20 državami na lestvici sta samo dve državi izven Evrope, in sicer Japonska, ki zaseda 13. mesto, in Nova Zelandija, ki se je uvrstila na 14. mesto.

Med azijskimi državami se je po Japonski najbolje odrezala Južna Koreja, ki se je znašla na 21. mestu. Kitajska je bila 32., pri čemer je največ točk zbrala na področju intelektualnega kapitala, najmanj pa na področju naravnega kapitala. Tudi sicer sta Južna Koreja in Kitajska skupaj z Japonsko in Singapurjem izstopali ravno po indeksu intelektualnega kapitala, ki je osnova za inovacije.

ZDA so na lestvici zasedle 30. mesto, pri njihovi uvrstitvi pa je izstopalo nizko število točk pri intenziteti rabe virov in družbenem kapitalu.

Solability so sicer najbolj pozitivno presenetile države, kot so Nepal, Gvajana, Laos, Belize.