Banke lahko odslej kreditirajo tudi tiste komitente, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska, to je seštevek 76 odstotkov bruto minimalne plače in zneska za vzdrževane družinske člane. Banke se lahko za to izjemo odločijo pri največ 10 odstotkov svojih poslov.
Kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, popolnoma zavarovane z državnim jamstvom, so izvzete iz omejitev kreditiranja prebivalstva. To tako denimo velja za zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki je začel veljati v začetku maja, pa tudi za vse nadaljnje morebitne sheme z državnim jamstvom.
Z današnjim dnem je nižje priporočeno razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, dane v zavarovanje, za drugo ali vsako naslednjo nepremičnino. To je nižje za 10 odstotnih točk in znaša 70 odstotkov. Za tiste kreditojemalce, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, pa še naprej velja priporočilo, da to razmerje ne preseže 80 odstotkov.
Iz ukrepa omejevanja razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe so izvzeti premostitveni krediti, zavarovani s finančnimi instrumenti, oz. lombardni krediti. Za te posle med drugim velja omejitev ročnosti na tri leta ter razmerja med vrednostjo kredita in zavarovanja s finančnimi instrumenti, ki ob odobritvi ne sme presegati 70 odstotkov.
Za osebe, ki delujejo kot samostojni podjetniki z normiranimi odhodki, in za kredit zaprosijo kot potrošniki, velja alternativni način izračuna kreditne sposobnosti. Doslej se je v dohodek lahko upoštevalo do 20 odstotkov prihodkov iz dejavnosti, zmanjšanih za davke in prispevke, odslej pa lahko banka dohodek oceni na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov iz računovodskih izkazov, zmanjšanih za davke in prispevke.
Spremenil se je tudi način izračuna kvote za bankam dovoljene izjeme. Ta se izračunava glede na posle, ki so skladni z zavezujočimi makrobonitetnimi omejitvami in so bili odobreni v prejšnjem in ne več v tekočem četrtletju. S tem se poenostavlja uporaba izjem, saj bodo banke lahko ob začetku četrtletja vedele, kolikšen je znesek dovoljenih izjem, ki jih lahko odobrijo v četrtletju.
“Namen spremembe makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva je izboljšanje dostopnosti posojil za fizične osebe in naslavljanje tveganj, ki izhajajo iz nepremičninskega trga. Tveganja, ki izhajajo iz tega trga in sprostitve omejitev kreditiranja, pa naslavlja uvedba sektorskega blažilnika sistemskih tveganj,” so ob napovedi sprememb v začetku maja pojasnili v centralni banki.
Za povečanje odpornosti bank na naraščajoča tveganja bodo morale banke s prihodnjim letom del kapitala, ki ga že imajo prostovoljno, pretvoriti v obvezni kapital. Nobena banka za to ne bo potrebovala dokapitalizacije. “Ocenjujemo, da bodo dodatne kapitalske zahteve iz tega naslova znašale okoli 10 odstotkov dobička bank v letu 2021 in da banke tako ne bodo imele težav pri izgradnji blažilnika,” so ocenili.
