V tokratnem ciklu pogovora, ki je bil osredotočen na izkupiček predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta, so od osmih slovenskih evroposlancev sodelovali trije, torej Bogovič (EPP/SLS), Fajonova (S&D/SD) in Novakova (EPP/NSi).
Najbolj kritična je pričakovano Fajonova, ki je menila, da slovensko predsedstvo na tehnični ravni v Bruslju sicer dela dobro, a da je kljub temu to v veliki meri zamujena priložnost, saj je bilo več pozornosti namenjene vprašanjem glede vladavine prava v Sloveniji, kar je vrglo senco na predsedovanje.
Novakova je obžalovala, da je namesto dobrega in intenzivnega dela ter doseženega napredka bolj vidna podoba, ki jo je dajala vlada navzven z ravnanjem glede evropskih delegiranih tožilcev in STA. Žal je bilo preveč govora o tem, s čimer je nastal vtis, kot da je bilo to bistvo slovenskega predsedovanja, pa nikakor ni bilo, je dejala. Pri tem je poudarila, da sicer ne trdi, da je slovenska vlada storila vse prav, ter da je sama pozivala k rešitvi obeh omenjenih vprašanj.
Med dosežki slovenskega predsedovanja je Novakova izpostavila dogovor o minimalni plači, zelo težki temi, ki ga po njenih besedah ni nihče pričakoval.
Bogovič je izpostavil odlično delo številnih slovenskih predstavnikov ter ponovil znane očitke, da Fajonova in nekateri drugi slovenski evroposlanci – navedel je še liberalca Klemna Grošlja – izvažajo notranjepolitične teme v Evropski parlament v kontekstu prihajajočih volitev. “Naše notranje razklanosti ne bodo rešili evropski časopisi, temveč mi sami,” je opozoril.
Tudi Bogovič je sicer dejal, da se ne strinja z nepotrebnim “mrcvarjenjem” glede evropskih delegiranih tožilcev in da bi tudi pogodba z STA lahko bila podpisana prej. Ob tem je sicer pripomnil, da bi bilo mogoče treba prej zamenjati direktorja, saj da je novi pogodbo podpisal takoj.
Poslanci so se dotaknili številnih vsebinskih vprašanj, med njimi Zahodnega Balkana in širitve. Slovensko predsedstvo si je prizadevalo, da bi zagotovilo začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo do konca leta, a trenutno nič ne kaže na preboj.
Fajonova je v povezavi s tem izpostavila, da upanje sicer umre zadnje, a da ga je, ko gre za omenjeno vprašanje, ostalo zelo malo, saj da so napovedi zelo slabe. Ob tem je sicer dejala, da ne bi mogla reči, da je za to kriva ali odgovorna Slovenija, a da preboja žal, kot kaže, ni uspelo doseči.
Vsi trije so komentirali tudi resolucijo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji, ki so jo vložili evropski socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica ter o kateri bodo evropski poslanci glasovali v četrtek na plenarnem zasedanju v Strasbourgu.
Fajonova je dejala, da bo resolucija zelo kritična glede Slovenije. Novakova je izpostavila, da si je EPP zelo prizadevala za ustrezno uravnoteženost. Bogovič pa je menil, da se Slovenije v resoluciji ne obravnava negativno, da je zabeleženo, da osnovni postulati pravne države delujejo, ter da v Sloveniji zagotovo ni takšnih zdrsov, kot so na Poljskem in Madžarskem ali pa na Malti in na Slovaškem, kjer so umirali novinarji.
