Kot razloge, zakaj raba slovenščine nazaduje, raziskava med drugim navaja izseljevanje ljudi iz dvojezičnih krajev, premajhno ponudbo za izobraževanje v slovenščini ter slabo prisotnost manjšinskih institucij na družbenih omrežjih. Priseljevanje ljudi iz Slovenije to sicer kompenzira, a le deloma.
Kraje z višjim deležem slovensko govorečega prebivalstva je namreč izseljevanje – še posebej mladih žensk – v večja mesta posebej prizadelo. Po drugi strani beležijo trend priseljevanja iz Slovenije – delež slovenskih državljanov na dvojezičnem območju se je od leta 2008 početveril -, za kar je zaslužno predvsem zaposlovanje s strani podjetja Mahle Filtersysteme z območja Pliberka.
Kot še kaže raziskava, se slovenščina uporablja predvsem govorno in v zasebnem življenju, npr. v družini ali cerkvi. Pogosteje jo uporabljajo starejši. Zadnje pri rabi slovenščine so občine in upravne enote. Raziskovalci opozarjajo, da je treba na tem področju nadoknaditi zamujeno in da se zakonske določbe v praksi pogosto ne izvajajo. Delež dvojezičnega pouka na osnovnih šolah je 40-odstoten, kar je premalo. Klasične manjšinske medije uporabljajo predvsem starejši, medtem ko manjšinske institucije spletne družbene kanale le malo uporabljajo.
Raziskava temelji na podatkih iz zadnjega popisa prebivalstva leta 2001 in iz registra prebivalstva, poleg tega pa so izvedli tudi intervjuje z različnimi strokovnjaki in anketo, ki je zajela približno 1200 ljudi na dvojezičnem območju, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Izvedbo študije je danes že pozdravila Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ena od krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem, in se obenem na podlagi ugotovitev zavzela za preusmeritev jezikovne in narodnostne politike v Avstriji.
“Glede na to da je slovenščina v fazi pozitivnih sprememb, glede na jasno zavezo Republike Avstrije in dežele Koroške k jezikovni in kulturni raznolikosti ter na podlagi evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih, ki jo je ratificirala Avstrija, in okvirne konvencije Sveta Evrope, je treba zdaj nemudoma udejanjiti nove potrebe jezikovne in narodnostne politike,” so zapisali v sporočilu za javnost in posebej izpostavili področje elementarne pedagogike, kjer so določeni ukrepi že bili doseženi, “zdaj pa bi morali takoj slediti nadaljnji zvezni zakonodajni ukrepi”.
V SKS še poudarjajo, da bi bilo treba nemudoma omogočiti in zakonsko zagotoviti učenje slovenskega jezika oziroma vseh jezikov avstrijskih narodnostih skupin, ki so tudi jeziki sosednjih držav, tudi zunaj avtohtonih poselitvenih območij ali v mestnih središčih. To je posebej nujno spričo demografskega razvoja in krepitve Avstrije kot gospodarske lokacije.
