Po načrtu v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov – to je 5,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) – bo Slovenija iz evropskega mehanizma za okrevanje prejela 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. To je 3,7 odstotka oziroma 1,4 odstotka BDP. S temi sredstvi bo Slovenija podprla izvajanje 33 reform in 50 naložb, ki jih opredeljuje načrt.
Ko Svet EU oziroma članice EU odobrijo načrt, je državi na voljo 13-odstotno predfinanciranje, ki v primeru Slovenije znaša 231 milijonov evrov. Ta denar članica načeloma prejme v dveh mesecih po podpisu pogodbe o financiranju. Ob upoštevanju štirih tednov za potrditev v Svetu EU se lahko torej Slovenija sredstev nadeja v treh mesecih.
Članice so morale v načrtih zagotoviti pravo ravnotežje med naložbami in reformami ter pri tem upoštevati letna evropska proračunska, reformna in naložbena priporočila. Ključna sta bila tudi pogoja, da je treba 37 odstotkov sredstev nameniti za uresničevanje zelenih ciljev, 20 odstotkov pa za uresničevanje digitalnih ciljev, ter spoštovanje splošnega načela, da noben ukrep ne sme povzročati bistvene škode okolju.
Slovenija bo za uresničevanje zelenih ciljev namenila 42,4 odstotka sredstev, za uresničevanje digitalnih ciljev pa 21,4 odstotka sredstev. Največji delež sredstev, torej okoli 42 odstotkov, je tako namenjen za zeleni prehod. S 30 odstotki sledijo sredstva za spodbujanje pametne, vzdržne in vključujoče rasti, 15 odstotkov bo namenjenih za zdravje in blaginjo, 13 odstotkov pa za digitalno preobrazbo.
Letna evropska reformna priporočila Sloveniji so že leta osredotočena na reformiranje pokojninskega in zdravstvenega sistema ter dolgotrajne oskrbe. To so tako tudi ključne strukturne reforme, ki jih podpira slovenski načrt za okrevanje. Med strukturnimi reformami, ključnimi za Slovenijo, sta tudi izboljšanje poslovnega okolja in krepitev odpornosti trga dela.
Bistvene so tudi načrtovane reforme, ki se nanašajo na zeleni prehod in digitalno preobrazbo: izboljšanje sistema obnovljivih virov energije, učinkovitejša organizacija javnega prometa, spodbujanje alternativnih goriv, krepitev odpornosti na podnebne spremembe s poudarkom na poplavni ogroženosti, pospešen prehod h krožnemu gospodarstvu ter reforma izobraževalnega kurikuluma in programov usposabljanja za boljše spoprijemanje z izzivi digitalne preobrazbe.
Ključne naložbe, ki jih predvideva slovenski načrt, so 310 milijonov evrov za prilagajanje podnebnim spremembam s poudarkom na preprečevanju poplav, 292 milijonov evrov za nadgradnjo in digitalizacijo železniške infrastrukture, 264 milijonov evrov za posodobitev izobraževanja, 230 milijonov evrov za digitalno javno upravo, 189 milijonov evrov za infrastrukturo na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, 130 milijonov evrov za obnovljive vire energije in 86 milijonov evrov za energetsko učinkovitost stavb.
Eno od enajstih meril pri ocenjevanju je bilo vzpostavitev ustreznega mehanizma nadzora in revizije. Slovenija je to merilo po oceni komisiji izpolnila. Članice morajo sicer zbirati podatke o končnih prejemnikih sredstev, o izvajalcih in podizvajalcih ter o upravičenih lastnikih ter jih posredovati, če so k temu pozvane.
Pomembno vlogo pri nadzoru porabe evropskih sredstev bo imelo tudi nedavno vzpostavljeno evropsko javno tožilstvo. Slovenija je edina sodelujoča članica, ki še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev, kar po besedah evropske glavne tožilke Laure Codruta Kövesi spodkopava zaupanje v nadzor nad sredstvi EU v Sloveniji.
Viri pri komisiji so danes glede tega dejali, da je stališče komisije glede delegiranih tožilcev jasno – imenovanje je treba izpeljati čim prej. Ni pa to bil pogoj za potrditev načrta, niti ne bo pogoj za izplačilo sredstev. Gre namreč za dva ločena procesa. V povezavi z vzpostavitvijo mehanizma nadzora v komisiji sicer od Slovenije pričakujejo še nekaj dodatnih tehničnih korakov.
