Za solidarnostno pomoč iz sklada lahko zaprosijo delujoči v kulturi s statusom samozaposlenih ali brez statusa, ki so med epidemijo izgubili del svojih prihodkov. Solidarnostna pomoč je namenjena kritju osnovnih življenjskih stroškov, od januarja je mogoča do višine 700 evrov, v primeru kritičnih razmer pa lahko znaša tudi več. Če je prejemnik že prejel pomoč iz sklada, a je od tega minilo že šest mesecev, lahko zanjo ponovno zaprosi, piše na spletni strani sklada.
Kot je za STA povedala en od skrbnic projekta Urška Jurman, so sklad ustanovili že marca lani, takoj ob nastanku epidemije na pobudo umetnostne zgodovinarke Beti Žirovc. Zavedali so se, da razmere zahtevajo urgentne rešitve, njihovi pobudi je prisluhnil Rdeči križ in jo vzel pod svoje okrilje.
Z njim so se povezali tudi zato, da so donacije v celoti oziroma stoodstotno izplačane posameznikom za namen, za katerega so bile zbrane. Da se zagotovi neposredna in transparentna pomoč, brez obdavčitve, je pomoč prosilcem ponujena v obliki plačila položnic za osnovne življenjske stroške, denimo za stanovanjske stroške, elektriko, ogrevanje, vrtec, zdravstveno zavarovanje, zdravila, zdravniške pripomočke in podobno. Podpora ne vključuje kritja poslovnih stroškov ali davkov.
Upravičenost do pomoči preverja in presoja Rdeči križ Slovenije. Pri dodeljevanju imajo prednost najbolj ogroženi. Višina pomoči se določa s korelacijo prispelih donacij in količine prošenj. Kot piše na spletni strani sklada, so do 3. februarja na računu pri Rdečem križu Slovenije zbrali več kot 30.000 evrov, do istega datuma so pomoč izplačali 82 kulturnim delavkam in delavcem.
Na vprašanje, kdo so donatorji, je Urška Jurman, odvrnila, da so to v glavnem posamezniki, nekaj pa je tudi nevladnih organizacij in sindikatov javnih zavodov. Kot je poudarila, je nekaj donatorjev stalnih, kar pomeni, da vsak mesec nakažejo določen znesek, izpeljali pa so tudi dve umetniški akciji, katerih sredstva so šla v solidarnostni sklad. Podatkov o prosilcih Urška Jurman nima, Rdeči križ jih včasih le zaprosi za mnenje, ali se neka dejavnost uvršča v sfero umetnosti, predvideva pa, da je največ prosilcev s področja uprizoritvenih umetnosti, ki ga je epidemija po njenem mnenju najbolj prizadela.
Solidarnostna akcija se je razvila kot eden od projektov neformalne skupine za pomoč samozaposlenim v kulturi v času covida-19. Skupina poskuša z oblikovanjem konkretnih predlogov vladi in ministrstvu za kulturo vplivati na interventne vladne ukrepe, ki bi vsem samozaposlenim in prekarcem, zlasti pa delavcem na področju kulture, zagotovili enakovredno obravnavo pri zagotavljanju državne pomoči v času epidemije. Kot je povedala Urška Jurman, je nekaj njihovih predlogov našlo prostor v protikoronskih paketih ukrepov za omilitev posledic epidemije.
