Upravno sodišče je namreč sklenilo, da bi moral tedanji generalni sekretariat vlade prosilcu kot informacijo javnega značaja posredovati dve mnenji vladne službe za zakonodajo, in sicer o predlogu novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022 ter predlogu zakona o debirokratizaciji.

Kot je v sporočilu za javnost zapisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, generalni sekretariat sploh ni utemeljil, kakšna škoda oziroma motnje bi lahko nastale z razkritjem teh mnenj. Sodišče je sledilo Informacijskemu pooblaščencu, da prost dostop do mnenj ne bi “v ničemer posegel v možnost kritičnega in inovativnega razmišljanja vlade, saj gre za strokovna stališča”.

Oba dokumenta je namreč pripravila vladna služba, katere osnovna skrb in odgovornost je, da so predpisi ustavni in zakoniti, notranje skladni, ljudem razumljivi in učinkoviti. Gre torej za strokovni pravni mnenji in ne za interno, politično komunikacijo. “Mnenji predstavljata uradno strokovno stališče te službe in ne stališča ali političnega razmišljanja vlade,” je zapisala.

Seznanjenje javnosti z informacijami v vseh fazah sprejemanja predpisov po njenih besedah krepi zaupanje državljanov v državne institucije in predpise. “Nasprotno pa lahko ‘skrivanje’ informacij vzbuja dvom o zakonitosti predpisa in v legitimnost celotnega postopka odločanja,” je še dodala.

Informacijski pooblaščenec zato pozdravlja odločitev upravnega sodišča, “saj je v demokratični družbi nujno in legitimno, da ima javnost vedno zagotovljen podroben vpogled v pripravo zakonskih rešitev”.