Na novinarski konferenci sta se oba dotaknila lanskega leta, ko je bila STA več kot 300 dni brez državnih sredstev za javno službo in se je znašla pred stečajem. Kljub temu je uspela obdržati produkcijo na v bistvu isti ravni kot leto prej in tako rekoč vse naročnike, kar je po besedah Reharja pomembna potrditev kakovosti dela agencije. Dodatno to daje podatek, da približno četrtina vsebin na slovenskih novičarskih portalih neposredno ali posredno temelji na novicah STA.
Ne glede na dogajanje je STA v preteklem letu tudi s pomočjo donacij v okviru kampanje Za obSTAnek ter povečanja tržnih prihodkov za 2,4 odstotka dvignila raven prihodkov na 4,3 milijona evrov. Z naslova javne službe sicer STA še ni dobila poplačanih za okoli 99.000 evrov zahtevkov za nadomestilo. Sredstva iz donacij, s katerimi se je družba izognila stečaju, pa so po poplačilu dolgov države skoraj ohranili in jih bodo po besedah Kadunca porabili med drugim za plačilo neizkoriščenega dopusta in izobraževanje zaposlenih.
Po številu opravljenih ur je bilo lani namreč 5,3 zaposlenega manj, četudi jih je v resnici odšlo več, je dejal Kadunc in opozoril tudi na visok obseg neizkoriščenega dopusta, čez 1000 dni, ki ga zaposleni, ki so ostali, niso uspeli pokoristiti.
“Podatki kažejo, da se je na STA zelo gledalo na stroške dela. Na dolgi rok to ne bo zdržalo,” je poudaril Kadunc.
STA je torej vstopila v letošnje leto z okoli 170.000 evri dobička pred obdavčenjem, podatki še niso dokončni.
Kadunc je z direktorjem vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Urošem Urbanijo nedavno tudi podpisal pogodbo o financiranju v letošnjem letu. Ob tem pa priznal, da so bili “odnosi z Ukomom kompleksni”. “Morali smo uskladiti, kako razumemo izvajanje pogodbe za leto 2021,” je dejal. Pojasnil je, da so bila odprta vprašanja povezana s povzetki komentarjev iz tiska, saj Ukom stoji na stališču, da ti niso osnova za črpanje nadomestila za javno službo. Iz tega naslova bo STA za lani ob okoli 8000 evrov.
Drugo različno tolmačenje je bilo glede novic, prilagojenih za radijski servis, saj Ukom pričakuje tudi tonske posnetke. “Odločili smo se, da to, kar je prav, ugotovimo preko postopkov na državnem odvetništvu ali prek sodišča,” je dejal Kadunc.
“Morali smo določiti tudi višino nadomestila in izračunati ceno povprečne novice, pri čemer se zavedam, da ‘povprečna novica’ ne pomeni nič,” je opozoril Kadunc. Spomnil je na še vedno veljavno vladno uredbo, ki je uvedla princip financiranja javne službe na kos.
Ukom pa je vztrajal tudi pri tem, da STA odpre po pet fotografij v visoki ločljivosti in brez vodnega žiga. Kadunc opozarja, da bo, če se to ne uredi, lahko zadevo kdo prijavil Evropski komisiji, saj pomoč STA ne sme povzročati motenj na trgu. “Na tem segmentu jih na žalost povzroča. A če ne bi podpisali pogodbe, bi veliko škodo povzročili STA, ki potrebuje mirne osnove za delovanje,” je dejal.
“Kar se tiče uredništva, popolnoma razumemo in se strinjamo s komentarji aktiva fotoreporterjev in upamo, da se bo to rešilo na način, da to ne bo vplivalo na trg,” ga je dopolnil Rehar.
Glede pogodbe o financiranju javne službe za letos pa je Rehar ponovil, da je osnovno stališče uredništva, da pozdravlja finančno stabilnost, ki jo pogodba zagotavlja.
“Hkrati pa imamo zadržke do nje. Glavni problem je plačevanje na podlagi obsega vsebin. Mediji ne moremo vnaprej predvideti dinamike dogajanja in s tem produkcije, še večji problem je pa plačevanje po povprečni vrednosti,” je dejal. Pojasnil je, da takšen način lahko vodi v finančno nagrajevanje vsebin, ki jih lahko narediš v kratkem času in kaznovanje vsebin z dodano vrednostjo, ki terjajo več časa. “To je neustrezno za našo panogo. Upamo in pozivamo, da se v čim krajšem času najde rešitev, ki bo bolj podpirala kakovost in razvoj,” je dodal.
Tudi letos, ko zaradi podpisane pogodbe oba pričakujeta stabilnejše finančno okolje, se bo STA namreč posvečala razvoju. “Tako orodje Newsmapper nadgrajujemo s storitvijo, ki bo sledila tudi uporabi fotografij, v načrtu je tudi nadgradnja video aktivnosti z osnovnim ciljem, da pridemo do polnega video servisa,” je med drugim napovedal Rehar.
Pomemben projekt, ki je potrditev mednarodne vpetosti STA, je tudi sodelovanje v projektu vzpostavitve skupne redakcije tiskovnih agencij v Bruslju EUNewsRoom, ki ga financira Evropska komisija.
Sicer pa STA tudi letos čaka pestro delovno leto, ki se je že začelo s pokrivanjem zimskih olimpijskih iger, svoje sile pa bo STA letos med drugim usmerila tudi v poročanje o volilnem dogajanju in razvoju epidemije, je še napovedal Rehar.
