Iz letnega poročila Agencije za zavarovalniški nadzor je razvidno, da so zavarovalnice v letu 2020 zbrale 626 milijonov evrov iz naslova premij za dopolnilno zavarovanje. Od tega je šlo za izvajanje storitev zdravstvenega zavarovanja 498 milijonov evrov, pri čemer so obratovalni stroški zavarovalnic predstavljali 47 milijonov evrov, čistega izida pa so imele 17 milijonov evrov. 60 milijonov evrov, ki bi jim sicer pripadel kot del dobička, so morale vložiti v program skrajševanja čakalnih vrst. Za 2021 so številke podobne – zbranega je bilo malo manj denarja, za zdravljenje pa ga je bilo porabljenega nekaj več, so v Levici izsledke poročila povzeli v sporočilu za javnost.
Zavarovalnice za plačilo zdravstvenih stroškov namenijo dobrih 87 odstotkov sredstev, zbranih iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Od leta 2006 so imele vse skupaj 120,9 milijonov evrov čistega izida. Obratovalni stroški zavarovalnic predstavljajo dobrih 10 odstotkov prihodkov. Številka se od leta 2006 vsako leto giblje okoli 50 milijonov evrov.
Če bi s temi sredstvi upravljal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), čigar obratovalni stroški predstavljajo 1,8 odstotka zbranih sredstev, bi na letni ravni za zdravstvo lahko namenili dodatnih 45 milijonov. Od leta 2006 bi se tako v zdravstveni blagajni nabralo dodatnih 750,52 milijonov evrov, navajajo v Levici.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je izjemno nesocialna, nepravična in prikrito obvezna dajatev, ki nesorazmerno obremenjuje najranljivejše skupine prebivalstva, medtem ko se v žepe zavarovalnic kanalizira ogromne količine denarja, so zapisali v stranki.
Po njihovih navedbah je zavarovalnica Generali, ki je napovedala dvig premije dopolnilnega zavarovanja, lani pridelala 15.006.220 evrov čistega dobička, leto prej pa 26.413.811 evrov. Od tega je predstavljal čisti izid iz naslova dopolnilnega zavarovanja za 2021 dobre tri milijone evrov, dopolnilno zavarovanje je torej zavarovalnici Generali v letu 2021 predstavljalo dobrih 10 odstotkov dobička, so navedli.
“Ker je dajatev za dopolnilno zavarovanje nepravična in nesocialna, smo v Levici pred leti (2019) tudi predlagali prenos te de facto dajatve v plačni sistem, kar bi za posledico imelo solidarno in pravičnejšo porazdelitev bremen. Za veliko večino ljudi bi tak prenos predstavljal manjši strošek – še posebej po dodatnem dvigu, ki ga zavarovalnice načrtujejo,” so poudarili v Levici.
Zavarovalnice si po mnenju stranke ne smejo na račun najranljivejših skupin prebivalstva vzeti pravice skrbeti za svoje dobičke, sploh ne v času cenovne krize in že tako velikih negotovosti v zdravstveni oskrbi.
“V Levici bomo vztrajali, da v skladu s koalicijskim dogovorom in skladno s časovnico ministrstva za zdravje do konca leta ukinemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter poskrbimo, da se zdravstvena oskrba ne bo izvajala z namenom polnjenja žepov delničarjev zavarovalnic,” so napovedali.
