“Statistika gorskih nesreč je zgovorna. Število nesreč iz leta v leto narašča in dogodki postajajo zmeraj bolj absurdni. Veliko nesreč bi se dalo preprečiti že z dobro pripravo na turo. Lani smo zabeležili več kot 600 dogodkov. V spominu pa imam kar nekaj intervencij GRS Kamnik, ki bi se jih dalo preprečiti že doma oz. do njih sploh ne bi prišlo, če bi si pogledali planinski zemljevid in se na poti držali markacij, ki vedno pripeljejo na pravi cilj,” je pred najbolj priljubljenim delom leta za obisk gora izpostavil strokovni sodelavec PZS in Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Matjaž Šerkezi.
Nič ne kaže, da bodo številke boljše. V letu 2022 so reševalci že posredovali v več kot 200 primerih, v gorah je umrlo 18 ljudi, 84-krat se je v reševanje vključil helikopter.
Šerkezi poudarja, da je za obisk gora nujno treba poznati aktualne razmere in objektivne nevarnosti v gorah, pa tudi osnove vremenoslovja, prve pomoči, orientacije, različnih tehnik gibanja. Ob tem je še kako pomembna tudi primerna oprema in njena pravilna uporaba ter spoštljiv odnos do gora.
Prvi korak je po mnenju Šerkezija izbira primernega cilja, nujno pa se je treba pozanimati tudi o stanju vseh zahtevnejših poti. Vedno je treba o poti seznaniti tudi najbližje in se v poletni pripeki na pot odpraviti dovolj zgodaj.
Ključna je v primeru nesreče oprema. Na PZS svetujejo, naj imajo planinci na zahtevnejših poteh s sabo ustrezna oblačila za zaščito pred mrazom in padavinami, ustrezno obutev, v nahrbtniku pa prvo pomoč, nekaj hrane in pijače za rezervo, zaščito pred soncem, čelno svetilko, mobilni telefon s polno baterijo, zemljevid, dokumente, poleg tega pa alu-folijo ali drugo zaščito pred podhladitvijo.
Izbira opreme je odvisna tudi od letnega časa in zahtevnosti poti, a previdnost je vedno na mestu. Tudi v zgodnjem poletju je treba v visokogorju računati s posameznimi odseki, na katerih je še vedno sneg.
“Snega je malo. Previdni pa moramo biti tam, kjer poti potekajo preko melišč, na severnih straneh, v grapah, kamor sonce redko posije. Sneg je čez dan mehek in se predira, proti večeru ali zgodaj zjutraj pa pomrznjen. Za planince predstavlja past in takšna snežišča na strmi podlagi lahko prečimo le s primerno opremo, torej cepinom in derezami, ter znanjem,” še pravi Šerkezi in ob tajanju snega opozarja tudi na padajoče kamenje.
V uvodu v sezono so vedno poškodovane tudi posamezne poti ter potrgane jeklenice, kar pomeni dodatno nevarnost. Velika nevarnost pa so v zadnjih letih tudi različne aplikacije z zemljevidi, zato na PZS opozarjajo na uporabo primernih aplikacij, kot je denimo maPZS, pa tudi na uporabo klasičnih zemljevidov, saj praksa kaže, da pametni telefoni pogosto nimajo potrebnega signala ali pa so baterije zaradi številnih drugih funkcij uporabe lahko prazne.
