“Okrepiti moramo odpornost Slovenije, naše zunanje politike, temu bo namenjena nova strategija,” je dejala Fajon v izjavi novinarjem na Brdu pri Kranju.
Na vprašanje, zakaj v spremembe strategije po dobrem letu, odkar je bila sprejeta v času prejšnje vlade, je odgovorila, da so že ob sestavljanju vlade v koalicijsko pogodbo zapisali, da “želimo Slovenijo videti v jedrnem delu spoštovanja vrednot demokracije, človekovih pravic in svoboščin”. Strategija, ki jo na ministrstvo pripravljajo od začetka mandata, naj bi tudi začrtala delovanje zunanje politike v spremenjenih globalnih okoliščinah.
“Trdno sem prepričana, da moramo imeti veliko več posluha tudi do globalnega dela sveta, do razumevanja različnih specifik Latinske Amerike, pacifiških, karibskih držav,” je dejala ministrica. Izpostavila je tudi, da Slovenija krepi svoje zastopstvo v Afriki, kjer v Etiopiji v Adis Abebi želi odpreti veleposlaništvo.
Ministrica je obenem napovedala spremembe zakona o zunanjih zadevah, “da bomo bolje prilagodili delovanje naše diplomatske mreže”. Podrobnosti ni razkrila, ne razmišlja pa o povečanju kvote politične postavljenih veleposlanikov. Kot je zatrdila, to ni predvidena sprememba v zakonu. Glede morebitnih sprememb pri odpoklicu veleposlanikov pa je dejala, da te niso potrebne; glede novega kroga imenovanja veleposlanikov je že opravila nekaj pogovorov tako s premierjem Golobom kot s predsednico države Natašo Pirc Musar.
Z deglobalizacijo in in rusko agresijo na Ukrajino so se zgodili dogodki, ki zahtevajo drugačno vodenje zunanje politike, pa je v izjavi novinarjem pojasnil Mirošič, posebni odposlanec zunanje ministrice za prihodnost Evrope, ki je bil snovalec osnutka strategije.
Strategija mora nenazadnje po spremembi imena ministrstva, ki se po preoblikovanju vlade imenuje ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, odražati to dvotirno politiko, je dejal.
Poleg vračanja v jedro Evrope, katerega temeljni del je dosledno spoštovanje vladavine prava, kot ga razumejo uveljavljene zahodne demokracije, strategija poudarja, da bi Slovenija morala posebno pozornost posvetiti Sredozemlju.
Z deglobalizacijo svetovne globalne trgovine in s poskusi zmanjševanja odvisnosti od Kitajske se znova povečuje pomen Sredozemlja, ki postaja igrišče velikih strateških interesov zaradi vračanja proizvodnje in dobavnih verig, pa tudi zaradi migracije in energetske krize.
Tretja komponenta strategije oz. novost je feministična zunanja politika. Ta koncept pomeni, da se v zunanji politiki država zavzema za enakost spolov. Slovenija pa posebno pozornost v tem kontekstu daje opolnomočenju žensk in deklic v vseh vidikih zunanje politike, je pojasnil Mirošič.
Pomembni del so tudi odnosi s Slovenci po svetu in zamejskimi skupnostmi, zadnji del pa se posveča razvoju diplomatskega aparata, spoštovanju diplomacije kot službe v službi države in državljanov, ne pa v službi strank, korporacij, podjetij, je pojasnil.
Mirošič je na vprašanje, kako škodljivo je nihanje v zunanjepolitični strategiji – zadnjo je pred približno letom dni sprejela prejšnja vlada – dejal, da je vsekakor bolje, če ima država kontinuiteto glede temeljnih ciljev, jasno pa je da različne politične opcije dajejo različne poudarke. “Pomembna je konstanta, kako jo doseči, pa je stvar politične razprave,” ocenjuje Mirošič.
Pri tem je še poudaril, da je bila osnova za strategijo, ki naj bi bila na odboru DZ za zunanjo politiko sprejeta do meseca maja, “vsekakor pa v prvi polovici leta”, deklaracija o usmeritvah zunanje politike iz leta 2015.
