Jubilej obeležujejo s sloganom Triglavski narodni park – za naravo in ljudi. Ta nosi sporočilo, kako pomembno je zagotavljanje ravnovesja med varstvom narave in interesi človeka ter iskanjem takšnih rešitev, ki bodo zagotavljale ohranjanje narave in kulturne dediščine ter prispevale k večji kakovosti življenja in spodbujale trajnostni razvoj.
Kot je za STA povedal direktor javnega zavoda TNP Janez Rakar, zavarovano območje obstaja že vrsto desetletij, zanesljivo pa je v današnjem času razumevanje narave in samo obiskovanje naravnih parkov drugačno, kot je bilo pred 40, 60 ali stotimi leti. “Glede na dinamiko življenja in na stres, ki ga ljudje doživljamo, se je povečal tudi obisk narodnih parkov,” je pojasnil.
Prepričan je, da se bo obisk povečeval tudi v prihodnje, saj nenazadnje tudi strokovnjaki pozivajo ljudi, naj se odpravljajo v naravo. Prav narodni parki pa so tisti, ki ljudi najbolj pritegnejo. “S tem pa seveda prihajajo tudi vsakodnevni izzivi. Te bolj ali manj uspešno rešujemo, vendar nikakor ne sami, temveč v sodelovanju z vsemi deležniki v tem prostoru in pa državo ter vsemi pristojnimi, ki se z območjem TNP ukvarjajo,” je izpostavil Rakar.
Želi si predvsem, da bi ljudje naravo spoštovali, da bi se zavedali, da je niso sami ustvarili, da so jo podedovali in da jo je treba ohraniti vsaj v obstoječem stanju tudi za zanamce. “Če tega ne bomo storili, bo narava sama v takšni ali drugačni obliki poskrbela, da nas bo umirila. Verjetno pa nihče od nas ne želi, da bi prišlo do naravnih katastrof,” je opozoril in apeliral na vse: “Imejmo radi naravo in se tako do nje tudi obnašajmo.”
Javni zavod TNP v letošnjem jubilejnem letu načrtuje sklop dogodkov za širšo javnost, strokovni posvet in osrednje praznovanje za vse, ki v parku živijo, v njem delajo ali ga obiskujejo. Večina dogodkov je načrtovanih v drugi polovici leta, njihova izvedba pa bo odvisna od epidemioloških ukrepov. Začetek praznovanja je bil sicer načrtovan že v aprilu, vendar so ga zaradi epidemije zamaknili in sedaj prvi večji dogodek načrtujejo julija.
Zgodovina edinega narodnega parka v Sloveniji vključuje več pomembnih mejnikov. Leta 1924 je bil z zakupno pogodbo za 20 let razglašen razglašen Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer v velikosti 1400 hektarov. Po vojni je zaradi izteka pogodbe Alpski varstveni park prenehal obstajati, leta 1961 pa je Ljudska skupščina Slovenije sprejela odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park v velikost 2000 hektarov pod imenom Triglavski narodni park.
V naslednjih letih so sledile analize in predlogi za širitev parka in 27. maja 1981 se je s prvim zakonom o TNP zavarovano območje razširilo na skoraj celotne Julijske Alpe v obsegu 83.807 hektarov. Zakon je veljal vse do sprejetja novega zakona leta 2010, s katerim se je površina parka z vključitvijo naselja Kneške Ravne nad Baško grapo na Tolminskem povečala še za 174 hektarov.
