Izboljšanje letošnje rasti za 0,8 odstotne točke je predvsem posledica ugodnih gibanj v prvem polletju in višje rasti zasebne potrošnje, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala direktorica Umarja Maja Bednaš.
“V prvi polovici leta je bila gospodarska rast kar visoka in predvsem zasebna potrošnja je presegla naša pričakovanja,” je dejala. K izboljšanju napovedi je prispeval tudi višji prispevek sprememb zalog, kot so pričakovali spomladi, je dodala.
Ob tem je opozorila, da so se zaupanje potrošnikov in poslovne tendence začeli maja oz. poleti poslabševati, umirjanje se nadaljuje tudi v drugi polovici leta. V letošnjem drugem polletju je tako pričakovati občutnejšo umiritev gospodarske rasti. Rast zasebne potrošnje bo sicer ostala kar visoka, kar na Umarju predvidevajo zaradi tega, ker se je stopnja varčevanja znižala bolj, kot so pričakovali. Toda na kupno moč gospodinjstev vpliva visoka inflacija, je dejala Bednaševa.
Spomnila je na visoke cene energentov in menila, da so napovedi glede tega zelo nehvaležne. “Je pa spodbudno, da se krepijo prizadevanja na evropski ravni za doseganje dogovorov za bolj stabilno oblikovanje cen električne energije,” je dejala. Cene neenergetskih surovin se medtem počasi znižujejo.
Ob zaostrovanju energetske krize in s tem povezanim umirjanjem gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah se bo aktivnost izvoznega dela gospodarstva proti koncu tega leta zmanjšala. Predvsem zaradi zmanjševanja kupne moči prebivalstva v razmerah visoke inflacije na uradu pričakujejo tudi upad zasebne potrošnje. Zaradi visoke negotovosti in rastočih obrestnih mer prav tako ne predvidevajo močnejše krepitve investicij.
Naslednje leto se bo tako gospodarska rast umirila na 1,4 odstotka. V prvi polovici naslednjega leta bosta dodana vrednost predelovalnih dejavnosti in blagovni izvoz namreč še pod vplivom šibkejše rasti tujega povpraševanja, zmanjšane porabe plina in še vedno visokih cen. “Na podlagi prevladujočih predpostavk mednarodnega okolja je možno okrevanje v drugi polovici leta,” je dejala Bednaševa.
Nato naj bi ob predpostavljeni odsotnosti šokov v mednarodnem okolju in umiritvi rasti cen sledilo okrevanje. Leta 2024 naj bi se BDP Slovenije povečal za 2,6 odstotka. Okrepil naj bi se predvsem izvozni del gospodarstva, deloma tudi zasebna potrošnja, nižja pa bo raven državnih investicij.
Stopnja zaposlenosti je letos dosegla rekordne ravni. Na Umarju zdaj pričakujejo umirjanje te dinamike, kljub temu pa se bosta ob nižji gospodarski rasti tudi še prihodnje leto nadaljevala rast zaposlenosti in zmanjševanje števila brezposelnih.
Stopnja inflacije, ki jo spodbuja predvsem rast cen hrane in energentov, bo ostala na visoki ravni. Prihodnje leto naj bi se v povprečju gibala okoli šest odstotkov ter leta 2024 okoli 2,9 odstotka. Glede letošnje rasti cen pa je direktorica Umarja ocenila, da bi bila brez vladnih ukrepov za blažitev posledic draginje za približno dve odstotni točki višja kot sicer. Vseeno bo ob koncu leta blizu desetih odstotkov, je dejala.
Bednaševa je opozorila, da so napoved pripravili v razmerah velike negotovosti, povezane predvsem z razmerami na energetskih trgih, ki se z nadaljevanjem vojne v Ukrajini zaostrujejo in vplivajo na poslabšanje gospodarskih obetov v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah. “Tako nepredvidljivih razmer še ni bilo,” je dejala. V primeru zaostrovanja energetskih razmer in močnejše recesije v Nemčiji ter drugih pomembnih trgovinskih partnericah bi se obeti poslabšali tudi za Slovenijo.
Z jesensko napovedjo Umarja se je na današnji seji seznanila vlada, ki bo na tej podlagi pripravila tudi predlog proračunov za leti 2023 in 2024, ki ga mora najpozneje do 1. oktobra posredovati v potrditev v DZ.
