V območju z evrom je kazalnik vodij nabave PMI maja in junija nakazoval izrazit odboj v storitvenih dejavnostih in nadaljevanje ugodnih gibanj v predelovalnih dejavnostih, junija se je v vseh dejavnostih močno izboljšala tudi gospodarska klima, v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
“Kljub motnjam v svetovnih dobavnih verigah se je nadaljevala tudi rast svetovne blagovne trgovine, kar naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih,” pričakuje Umar.
V Sloveniji obeti za gospodarsko rast ostajajo ugodni. Podatki o izvoznem delu gospodarstva, ki je bil v epidemiji manj prizadet, kažejo, da se je slovenski izvozni tržni delež na trgu EU v prvem četrtletju še okrepil. Obsega blagovne menjave in proizvodnje predelovalnih dejavnosti sta sicer ob mesečnem znižanju tudi maja precej presegla ravni izpred začetka epidemije.
Junija so se ponovno izboljšala tudi izvozna pričakovanja, to nakazujeta tudi obseg prometa tovornih vozil po slovenskih avtocestah in poraba elektrike. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu je ostalo visoko. Rast kažejo tudi podatki o prihodku v trgovini in storitvenih dejavnostih ter o prodaji po davčnem potrjevanju računov.
“Vse to je posledica sproščanja ukrepov v tem delu gospodarstva, ki je vplivalo na izboljšanje kazalnikov zaupanja v trgovini in storitvenih dejavnostih. Zaupanje potrošnikov je še nizko, a se v zadnjih mesecih izboljšuje. Vse to ob boljših razmerah na trgu dela kaže tudi na višjo zasebno potrošnjo,” pravi Umar.
Gospodinjstva so bila po navedbah urada v zadnjem letu tudi zaradi negotovosti previdna pri trošenju. Obseg njihovih bančnih depozitov se je precej povečal in je maja znašal skoraj 24 milijard evrov.
Razmere na trgu dela so precej boljše kot lani, število brezposelnih in delovno aktivnih je skoraj enako kot pred krizo. “Ob sezonskih vplivih, ki letos niso bistveno odstopali od obdobja pred epidemijo, to povezujemo s postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov in gospodarskim okrevanjem,” pravi Umar.
Rast cen življenjskih potrebščin je bila junija 1,4-odstotna, potem ko je bila maja 2,1-odstotna. Cene industrijskih proizvodov se ob rasti cen surovin krepijo. Cene hrane in storitev so junija ostale medletno nižje, vendar za lanskimi ravnmi zaostajajo vse manj. Prispevek cen energentov, ki sicer ob visokem medletnem povečanju cen naftnih derivatov največ prispevajo k trenutni inflaciji, se je junija precej zmanjšal zaradi učinka osnove.
Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v prvih petih mesecih znašal 1,266 milijarde evrov in bil nekoliko manjši kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili v prvih petih mesecih medletno višji za petino, ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov so se povečali predvsem davčni prihodki. Med odhodki so se najbolj povišali odhodki za plače in tekoče transferje, ki so jih narekovala predvsem izplačila za omilitev posledic drugega vala epidemije. Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih petih mesecih pozitiven.
