Spomladansko napoved so na uradu pripravili že pred mesecem dni, vendar se je ministrski zbor v predvolilnem času ni odločil obravnavati. Pri tem je bilo od vladnih predstavnikov slišati javne izjave, da je Umarjeva ocena nekoliko preveč pesimistična in da ne upošteva dovolj pričakovane rasti javnih investicij. “Vlada je zato ocenila, da je smiselno, da Umar še enkrat pretehta, ali so vsi vstopni parametri za samo napoved realni ali ne,” je na primer pred dnevi povedal notranji minister Aleš Hojs.
Na Umarju so medtem že konec marca ocenili, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. “Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi,” so podčrtali.
Je pa napoved v javnost prišla neuradno. Ob znižanju ocene za 0,5 odstotne točke v tem letu naj bi Umar napoved za prihodnje leto znižal za 0,3 odstotne točke na tri odstotke, v 2024 pa naj bi rast dosegla 2,8 odstotka.
Je pa Umar kljub poslabšanju napovedi vseeno bolj optimističen od nekaterih drugih mednarodnih in domačih ustanov. Mednarodni denarni sklad (IMF) je tako Sloveniji pred dnevi v luči negativnih učinkov vojne v Ukrajini in posledičnih pretresih na svetovnih trgih za letos napovedal 3,7-odstotno rast BDP. Ocena iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih je za 0,9 odstotne točke slabša od tiste lani oktobra. Napoved za prihodnje leto je s 3,0 odstotka slabša za 0,6 odstotne točke.
Podobno oceno kot IMF je nekaj prej objavila Gospodarska zbornica Slovenije, ki letos pričakuje 3,7-odstotno krepitev BDP, v letu 2023 pa 3,2-odstotno. Evropska komisija je medtem sredi februarja, torej pred ruskim napadom na Ukrajino, že poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke na 3,8-odstotno rast v letu 2022.
Podrobnosti spomladanske napovedi bodo na Umarju novinarjem predstavili ob 12. uri, ko bodo razkrili tudi nove ocene glede inflacije. Ta bo po pričakovanjih bistveno višja od dosedanjih ocen.
IMF je na primer lani oktobra Sloveniji za letos napovedoval 1,8-odstotno povprečno letno rast cen življenjskih potrebščin, po novem pa pričakuje 6,7-odstotno inflacijo. Tudi v letu 2023 naj bi ta s 5,1 odstotka ostala visoka. Umar je jeseni za letos pričakoval okoli dvoodstotno povprečno inflacijo.
