Prvega januarja 2021 je v Sloveniji živelo 2.108.977 prebivalcev, od tega 98 odstotkov v zasebnih gospodinjstvih, dva odstotka pa v skupinskih in posebnih gospodinjstvih. Med slednjimi je bilo največ stanovalcev domov starejših (16.000). Skupaj je v skupinskih gospodinjstvih sicer živelo 33.000 prebivalcev.
Največ gospodinjstev je sestavljala ena družina: 462.744 ali 54 odstotkov. Enočlanskih gospodinjstev je bilo 292.301 ali vsako tretje (34 odstotkov). V vsakem 20. gospodinjstvu je poleg družine živela vsaj še ena oseba, ki je po statistični definiciji ne štejejo za člana družine. Vsako 25. gospodinjstvo sta sestavljali dve ali več družin.
Od 2011 se je število gospodinjstev povečalo za 46.000 (6 odstotkov) v treh letih pa za 35.000 (4 odstotke). V zadnjem desetletju se je povečalo število dvočlanskih, enočlanskih ter velikih gospodinjstev (s 6 ali več člani), zmanjšalo pa število gospodinjstev s tremi, štirimi ali petimi člani.
Vsako tretje gospodinjstvo je bilo enočlansko
V enočlanskem gospodinjstvu je v 2021 živel vsak sedmi prebivalec Slovenije. Moških je bilo nekoliko več (52 odstotkov) od žensk (48 odstotkov), ki so bile v povprečju stare 64,7 leta in 13,4 leta starejše od moških.
Številna enočlanska gospodinjstva so predstavljali tuji državljani, in sicer je bilo 43.848 moških in 5017 ženskih enočlanskih gospodinjstev. Med tujimi državljani je bilo največ moških v starosti 21-27 let.
Število gospodinjstev se je povečalo zaradi visokega selitvenega prirasta v zadnjih treh letih, ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 in s tem povezanega povečanega števila notranjih selitev v 2020, so navedli na Sursu.
Družina je štela povprečno 2,9 člana
Na začetku leta 2021 je bilo 587.448 družin, in sicer 412.534 (70 odstotkov) z otroki, 174.914 (30 odstotkov) pa brez otrok. V družinah je živelo 1.683.792 ali 80 odstotkov prebivalcev. Od 2011 se je njihovo število povečalo za 20.000, od tega za 10.000 v zadnjih treh letih.
Zakonski par z otroki – najpogostejši tip družine
Najpogostejši tip družine je bil poročen par z otroki – 202.458 oziroma skoraj 35 odstotkov vseh družin. Število takih družin se že več kot tri desetletja zmanjšuje.
Drugi najštevilnejši tip družin je bil zakonski par brez otrok. Takšna je bila vsaka četrta družina (25 odstotkov).
Tretji najštevilnejši tip so enostarševske družine z otroki. Med vsemi družinami jih je bilo 23 odstotkov, med družinami z otroki pa 33 odstotkov. Glavnina takih družin so bile matere z otroki (80 odstotkov).
Četrti najpogostejši tip družine so bili zunajzakonski partnerji z otroki (13 odstotkov). V desetih letih se je njihovo število povečalo za polovico (na 73.803).
Še izraziteje in najbolj v zadnjem desetletju pa se je povečalo število družin zunajzakonskih partnerjev brez otrok in so v 2021 predstavljali pet odstotkov družin.
V 2021 jih je bilo 255 družin istospolnih partnerskih skupnosti, od tega 203 brez otrok in 52 z otroki.
V največ družinah z otroki je živel en otrok
Družin z otroki je bilo 412.534 in v njih je živelo 645.117 otrok. Med temi jih je bilo 55 odstotkov z enim otrokom, 36 odstotkov z dvema. Družin s 5 ali več otroki je bilo 1543, družin z 10 ali več otroki pa 16.
Družine so imele povprečno 1,10 otroka, če upoštevamo samo družine z otroki, pa 1,56. Povprečno največ otrok je živelo v družinah poročenih staršev (1,69 otroka), nekaj manj v družinah zunajzakonskih partnerjev (1,63). Najmanj otrok imajo družine v občinah Šalovci (1,36) in Lendava (1,39), največje družine pa so v občinah Gorenja vas – Poljane (1,98), Železniki (1,84), Horjul (1,83).
Povprečno najmlajši otroci so živeli z neporočenima staršema (11,2 leta), najstarejši pa v enostarševskih družinah (23,5 leta). Družin, v katerih so bili otroci starejši od 74 let, je bilo 26 in prav vsi ti so sestavljali družino z enim od staršev. Najstarejši otroci, ki so živeli z obema staršema, so bili stari 70 let.
