Župana in druge mestne uradnike bodo lahko po novem v New Yorku volili vsi tisti, ki so polnoletni in imajo urejene papirje. Nezakoniti priseljenci torej volilne pravice ne bodo dobili, dobili pa jo bodo na primer tisti z dovoljenjem za delo in bivanje, ki niso državljani ZDA. Za državne in zvezne volitve to seveda ne bo veljalo.

Volilno pravico bodo dobili tudi tisti, ki so jih v ZDA kot mladoletnike pripeljali starši ali drugi skrbniki. Tem tako imenovanim sanjačem je v času predsednika Donalda Trumpa grozil izgon iz ZDA, v času demokratske vlade Joeja Bidna pa so za zdaj varni.

Newyorška ideja ni originalna, saj že zdaj že več kot deset raznih manjših lokalnih skupnosti po ZDA omogoča udeležbo na lokalnih volitvah tudi nedržavljanom ZDA. Bo pa New York postal največja tovrstna lokalna skupnost, saj ima okrog devet milijonov prebivalcev.

Župan de Blasio, ki se mu konec leta izteče mandat, nasprotuje predlogu, ker ni prepričan, da je v skladu z vsemi zakoni. Zvezna zakonodaja sicer državam in lokalnim skupnostim dovoljuje, da same odločajo o tem, kdo lahko voli na njihovem območju, vendar pa ni jasno, ali to velja tudi za tiste, ki niso državljani ZDA.

Republikanci so že napovedali tožbe proti zakonu, de Blasio pa je dejal, da ima državljanstvo ZDA veliko vrednost, saj si ljudje zanj zelo prizadevajo.

Če bo zakon v četrtek sprejet, bodo lahko nedržavljani v New Yorku na lokalnih volitvah prvič volili šele leta 2023. Mesto New York ima več kot tri milijone prebivalcev, ki so bili rojeni izven ZDA. Večina jih ima sicer ameriško državljanstvo.